Jože Kerenčič (Jastrebci v Slovenskih goricah, 9. 3. 1913–27. 12. 1941, Maribor), pisatelj, publicist, partizan in aktivist, član Osvobodilne fronte in idejni vodja odporniškega gibanja v Slovenskih goricah
Kerenčič je osnovno šolo obiskoval na Kogu, šolanje je nadaljeval na učiteljišču v Mariboru, nato pa sklenil študij pedagogike in slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Že v Mariboru se je vključil v napredno mladinsko gibanje in s tem nadaljeval tudi v Ljubljani. Bil je član Komunistične partije in naprednega študentskega kluba Njiva, kluba levičarskih akademikov, študentov, ki so najbolj poznali slovensko kmečko problematiko.
Že konec 30. let se je s svojim revolucionarnim delom boril za narodnostne pravice slovenskega naroda, ob kapitulaciji Jugoslavije je bil eden prvih organizatorjev odporniškega gibanja na Kogu in v Središču ob Dravi. Deloval je kot sekretar Osvobodilne fronte ljutomersko-radgonskega okrožja. Kerenčič je bil eden prvih talcev nemškega nasilja nad Slovenci na štajerskem območju. 27. decembra 1941 je bil ustreljen na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. 27. novembra 1953 je bil proglašen za narodnega heroja.
Napisal je več leposlovnih del in socioloških študij. V njih se je posvečal predvsem socialni problematiki vasi, izkoriščanju viničarjev in propadajočih kmetov.
Dela (izbor):
– Zimska podoba (1935)
– Konec invalida Kastorja (1936)
– Obisk pri starcih (1936)
– Mati išče mojstra (1937)
– Študija o naši vasi (1938)
– Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah (1939)
– Domačija: zbrano delo (1967)
