Velika pričakovanja mnogih so z novim letom 1920 padla v vodo. Razočaranje je bilo veliko tudi med kmečkim prebivalstvom. Zaradi načrtovanja uveljavitve nove občinske zakonodaje in bližajočih se občinskih volitev spomladi leta 1921 so se postopki glede upravne razdelitve občine Šmihel – Stopiče ustavili.
Proti koncu volilnega leta 1921 pa je novoizvoljeni občinski odbor občine Šmihel – Stopiče na seji, ki jo je vodil novi župan Alojz Vovk, ključavničar in posestnik iz Gotne vasi, presenetljivo nasprotoval priključitvi Kandije Novemu mestu. Odbor je izjavil, da »… ne pusti kršiti nobene meje, ker drugače izgubi občina križišče in pretrga sedaj se nahajajočo najlepšo mejo.«[i] Štirje občinski zastopniki iz Kandije so se glasovanja o priključitvi vzdržali.
Kljub pričakovanju nove lokalne upravne ureditve so se postopki zaradi velike upravičenosti po priključitvi Kandije nadaljevali. Županstvo občine Šmihel – Stopiče je moralo na zahtevo okrajnega glavarstva sklicati sestanek hišnih posestnikov Kandije in Žabje vasi. Od 117 povabljenih jih je prišlo samo 38, od katerih jih je le 25 glasovalo za priključitev. Nad rezultati se je, po poročanju tednika Sedanjost, pritoževal Fran Šuklje, češ da kmetje ne privoščijo »Kandijancem« razsvetljave. Bivši župan Josip Zurc pa je kot načelnik občinskega cestnega odbora med drugim izpostavil potrebo po priključitvi Kandije tudi zaradi slabih cest, ki jih bo potrebno popraviti.[ii]
Po konstituiranju novega novomeškega občinskega sveta in ponovni izvolitvi župana Karla Rozmana je konec leta 1921 mestni odbor potrdil meje, ki sta jih določila združena odseka Novega mesta in Kandije. Dodal pa je, da bo Ragov log pripadal mestu in da se »… združenje brezpogojno izvrši, osebito z ozirom na to, da Novo mesto s svojim ogromnim premoženjem napram Kandiji ne stavi prav nobenih zahtev in bode Kandija združena z Novim mestom imela do skupnega premoženja enake pravice.«[iii]
Prav tako so se začela pogajanja mestne občine z odborom za priključitev Kandije, ki ga je vodil dvorni svetnik Fran Šuklje. Pogovori so se sukali zlasti okrog zadržanja sejemskih pravic v Kandiji, pri katerih je dejavno sodeloval tudi okrajni glavar Franc Vončina. Kandijski odbor je celo taktično zahteval, da bi mestne sejme, verjetno tudi zaradi težav z dostopom in izpostavljenostjo zemljišča na novomeškem sejmišču Loka, prestavili v Kandijo. To zamisel je odbor mestne občine Novo mesto gladko zavrnil.[iv]
13. 5. 1922 se je v pisarni občine Šmihel – Stopiče vršilo pomembno posvetovanje in glasovanje posestnic in posestnikov vasi Kandija in Gotna vas. Novomeški župan Karel Rozman je takole nagovoril prisotne: »Kar je naše, je Vaše, kar je Vaše, je naše. S tem je vse rečeno. Kako se bo mesto širilo in kako se bo vse vršilo, je stvar novega občinskega odbora. Če bi več obljubil bi farbal. Mesta občina je bolje v stanju razumeti in izpolnjevati želje Kandijskega prebivalstva, ki bo zastopano v občinskem odboru bolje prišlo do veljave kot sedaj med mnogobrojnimi vaščani. Želimo napredek želimo red komur je ta napoti, tega obžaluje. Mesto ima 20,000.000 premoženja. Skrbelo se bo bolje za ceste, za red in snago, glede razsvetljave obljublje, da se bo takoj po združitvi napeljala do kolodvora, Žabje vasi in do Grma, posebno pa se bo skrbelo za javno klavnico.«[v] Župan velike krajevne občine Alojz Vovk, ki je že na seji občinskega odbora glasoval proti priključitvi Kandije, pa je na srečanju med drugim pripomnil, da »… je vsakomur na prosto dano, kako glasuje in da on ne more biti kriv, če bi se kdo kasneje kesal, da je prestopil k mestu.«[vi]
Vsak hišni posestnik je imel toliko glasov, kolikor hiš. Na koncu so s 65 glasovi za in 7 proti izglasovali, da se priključijo Novemu mestu in da Kandiji tudi v prihodnje ostanejo sejemske pravice. Glasovanje posestnikov iz Gotne vasi je bilo glede na dosežen rezultat nepotrebno. Izidu se je s kasnejšo izjavo pridružilo še 19 posestnikov, ki se dogodka niso udeležili.
Ker se je občina Šmihel – Stopiče že izrekla proti priključitvi Kandije Novemu mestu, ni županu Vovku preostalo nič drugega, kot da piše pokrajinskemu namestniku ministra Ivanu Hribarju v Ljubljano. V dopisu mu je omenil ogorčenje svojih občanov zaradi rezultata volitev in ga prosil, če bi se dalo zadevo vsaj toliko preložiti, da bi se najprej poplačal njihov občinski dolg.[vii]
Na levem bregu reke pa so postopki priključitve potekali dalje. Uprava Novega mesta je pozvala posestnike iz Gotne vasi, katerih parcele bi bile pripojene mestu, da se glede tega opredelijo. Ne da bi navedli kakršenkoli razlog, je 6 posestnikov glasovalo za in 20 proti.[viii] Konec avgusta leta 1922 pa je bil med Kandijo in Novi mestom dosežen sporazum glede sejmov v Kandiji, ki bi bili po priključitvi še naprej dovoljeni, saj bi po mnenju okrajnega glavarstva: »… premestitev na sejmišče v Novem mestu pomenilo izdatno oškodovanje trgovcev, gostilničarjev in drugih obrtnikov …«[ix]
Okrajni glavar Franc Vončina je zavrnil ugovor župana Alojza Vovka glede priključitve Kandije kot »ne ozira vreden«. V obrazložitvi je zapisal, da ne bo občina Šmihel – Stopiče izgubila niti četrtine neposrednega davka, da bo še vedno finančno dovolj močna in likvidna in da bodo Kandiji ostale sejemske pravice letnih sejmov in sejmic, ki so bile sicer vsak prvi četrtek po 15. v mesecu. Menil je še, da tudi glede izobraževanja ne bo težav, saj so bili učenci desnega brega reke Krke že všolani v mestu.[x] Župan pa je glavarju med drugim polemično odgovoril, naj višje instance upoštevajo voljo izvoljenega občinskega odbora in zahteve davkoplačevalcev, saj lahko ljudje tudi pod »kmečkim županom« uživajo enako osebno in lastniško svobodo kot v mestu.[xi]
Mestna občina Novo mesto je pripravila uradni mapni načrt vseh parcel katastrskih občin Kandija in Gotna vas, ki naj bi se ji priključile. Zavzela se je tudi, da bo prevzela stroške, ki bodo povzročeni javni upravi. Na zahtevo odloka Pokrajinske uprave za Slovenijo je mestni župan Karel Rozman 25. 10. 1922 s temi besedami potrdil navedbo razlogov, ki so opravičevali priključitev manjšega dela katastrske občine Gotna vas: »Novomesto nujno potrebuje za svoj razvoj prostega stavbnega sveta ne pa samo že obljudeno in uže z poslopji zazidano ozemlje, in ker teritorij na tem bregu Krke uže skoro popolnoma z stavbami izrabljen je z gotovostjo pričakovati razširjenje mesta na desnem bregu Krke, torej na Kandijskem ozemlju in to ob Karlovški cesti in deželni cesti Grm-Gotna vas.
Gotensko ozemlje kot občina pa tvori posebno prednost z ozirom na njegovo ugodno lego in radi izbornih prometnih sredstev.
Ako se vpošteva dejstvo, da je v bližnji bodočnosti pričakovati tudi v našem mestu razvoja v trgovini, industriji in obrti, je pač zato najprikladnejše ozemlje ki leži v gotenski katasterski občini.
Pripomniti je tudi, da je tu napravljena električna napeljava in mestni vodovod ki nudi temu ozemlju velike gospodarske ugodnosti osobito še ker obkrožuje deloma ta teritorij naravna voda /: potok Teška-voda :/
Morebitni ugovori s strani sosednje kmečke občine proti inkorporaciji tega teritorija ni mogoče smatrati resnim in so povsem brez vsake vrednosti…«[xii]
Z razglasom Pokrajinske uprave za Slovenijo je bila 13. 7. 1923 vas Kandija z okolico ter delčkom katastrske občine Gotna vas izločena iz krajevne občine Šmihel – Stopiče. Priključena je bila mestni občini Novo mesto, katere velikost se je skoraj podvojila na 501 ha, meščanstvo pa povečalo za okoli tisoč Kandijcev oz. »Kandijancev«, katerih ime se pojavlja v različnih virih. Po popisu prebivalstva iz leta 1931 je imela razširjena novomeška občina 4045 prebivalcev. Po formalni razglasitvi priključitve je sledil razpust mestnega občinskega odbora in imenovanje gerentskega sveta s predsednikom, okrajnim zdravnikom dr. Viktorjem Gregoričem. Njegova glavna naloga je bila, da še v istem letu za novo Novo mesto izvede predčasne občinske volitve.
Veliki župan ljubljanske oblasti dr. Miroslav Friderik Lukan je v dopisu okrajnemu glavarstvu v Novem mestu tudi naročil, da mora občina Šmihel – Stopiče mestu predati vso dokumentacijo, ki se je nanašala na priključeno ozemlje. Kot se je izkazalo kasneje, je bila zahteva na mestu, saj je imel novoizvoljeni župan Novega mesta dr. Josip Režek, ki je leta 1924 nastopil mandat, z izročitvijo dokumentarnega gradiva še dolgo težave.[xiii]
S končnoveljavnim odlokom 14. 1. 1924 je Ministrstvo za notranje zadeve kot neutemeljeno zavrnilo še zadnje dejanje župana Alojza Vovka in tovarišev zoper spremembo meje med občinama. Njihovo pritožbo je razumelo kot ugovor glede procesnega postopka, ki pa da je bil v formalnem in meritornem pogledu povsem pravilen ter da je priključitev Kandije k Novemu mestu iz javnih ozirov upravičena. Na koncu dopisa okrajnemu glavarju je ministrstvo povzelo že znana dejstva: »Pomisleki, ki jih navaja občina Šmihel – Stopiče radi izgube na davčni moči, so sicer upoštevanja vredni – vendar ne dovolj tehtni, ker bo občina tudi po izvršeni priklopitvi dovolj močna, da krije potrebščine in izpolnjuje obveznosti.«[xiv] Vladni organ je torej sledil stališču okrajnega glavarstva Novo mesto in dobrobiti ter željam starih in novih meščanov – Novomeščanov po širjenju, razvoju in napredku.
[i] Ibidem, leto 1921.
[ii] Sedanjost, 3. 12. 1921, št. 27, Priključitev k mestu, str. 107.
[iii] SI_ZAL_NME/0003, t. e. 302, leto 1921.
[iv] Sedanjost, 14. 5. 1922, št. 20, str. 79 in 21. 5. 1922, št. 21, str. 84.
[v] SI_ZAL_NME/0003, t. e. 302, leto 1922.
[vi] Ibidem.
[vii] Ibidem.
[viii] Ibidem.
[ix] Ibidem.
[x] Ibidem.
[xi] Ibidem.
[xii] Ibidem.
[xiii] Ibidem, leto 1924.
[xiv] Ibidem.