V KS Višnja Gora se nahajajo naslednje cerkve: mestna cerkev sv. Ane, župnijska cerkev sv. Tilna in podružnične cerkve: cerkev sv. Martina v Zgornji Dragi, cerkev žalostne matere Božje v Dednem Dolu, cerkev sv. Ožbolta v Leskovcu, cerkev sv. Jakoba na Veliki Dobravi, cerkev sv. Jurija na Selih, cerkev sv. Magdalene v Kriški vasi in cerkev sv. Lenarta v Novi vasi.
V nadaljevanju so predstavljeni bolj prepoznavni sakralni objekti v KS Višnja Gora.
Mestna cerkev sv. Ane
Cerkev, ki stoji na severu Mestnega trga, je bila zgrajena okrog leta 1478. V njej so na god sv. Janeza Krstnika volili mestnega sodnika. Leta 1710 je bila tu ustanovljena Bratovščina sv. Ane. Glavni oltar je posvečen sv. Ani (kip iz 17. stoletja in slika sv. Ane), stranska oltarja pa so dali izdelati člani cehovskih višnjanskih združenj. Zanimiv je novi križev pot, ki ga je leta 2005 po stari predlogi upodobil višnjanski slikar Janez Kastelic.
Na god sv. Janeza Krstnika so v cerkvi nekdaj volili mestnega sodnika. Prvo nedeljo po 26. juliju je ob godu sv. Ane žegnanje, na žegnanjsko nedeljo pa je na Mestnem trgu tradicionalni Anin sejem.
Župnijska cerkev sv. Tilna
Sakralni objekt je stacioniran v Žabjeku, severno od avtoceste. Prvič se omenja leta 1450, kot župnijska cerkev pa je od leta 1621. V glavnem oltarju je slika sv. Egidija (oz. Tilna), ki jo je upodobil umetnik Steinberg. Leta 1876 je cerkev dobila nove orgle, 1890. pa nov križev pot, ki ga je naslikal Josip Heindel. Ko je bil tu župnik Stanko Kastelic, je cerkev prenovil znotraj in zunaj (nov kor, orgle, fasada). Zanimiva je fasada, na kateri so mdr. spomeniki nekaterih višnjanskih plemičev (Tauffererjev, Codelijev …) pa tudi nagrobnik Janeza Ciglerja, pisca prve slovenske povesti.
Zunaj cerkve ob lipi je bil leta 2002 postavljen doprsni kip Janeza Ciglerja, na severni strani cerkve pa je bila leta 1994 zgrajena kapela s spominskimi ploščami žrtvam revolucije. Farno žegnanje je na nedeljo po 1. septembru, ko goduje sv. Tilen.
Cerkev sv. Martina v Zgornji Dragi
Cerkvica sv. Martina v Zgornji Dragi je med najbolj znanimi spomeniki naše romanske arhitekture iz 12. stoletja. Njen graditelj je Mihael, francoski stavbenik, ki je veliko gradil pri stiškem samostanu. V 18. stoletju je bila prizidana lopa. Cerkev je bila velikokrat prenovljena in v njej so ohranjeni fragmenti slik. Je edina ohranjena romanska podružnica na širšem območju, njena največja posebnost pa je romanski obok v ladji. Glavni oltar je posvečen sv. Martinu.
Cerkev žalostne matere Božje v Dednem Dolu
Zgrajena je bila konec 15. stoletja v poznogotskem slogu. Leta 1703 je bila dozidana in prizidana lopa. Zvonik je bil prizidan leta 1678, sedanji glavni oltar, ki je iz lesa, pa narejen leta 1870. V oltarju so kipi Pieta, sv. Ana in sv. Elizabeta, vsi velike umetniške vrednosti. Stranska oltarja sta posvečena bičanemu Jezusu in Antonu Puščavniku. V začetku 18. stoletja so cerkvi prizidali Božji grob. Med cerkvijo in kapelo je 10 kapelic križevega pota, postavljenih leta 1896.
Že Valvazor je zapisal, da gre za »čudežno cerkev, kjer se zvonovi sami od sebe oglašajo«, znano je tudi, da je bilo v njej veliko čudežnih ozdravljenj. Do 20. stoletja je bila priljubljena romarska pot.
LITERATURA
Stane Mikuž: Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine, Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo, Ljubljana, 1978.
