Srečanje v Cankarjevem lazu je literarno-glasbena prireditev, ki poteka od leta 1994, vsakega 21. junija. Na ta dan, na Alojzijevo, so v Cankarjevem času ob zaključku šolskega leta učence obdarili s štruklji in češnjami. In teh dobrot se vsakič razveselijo tudi vsi, ki se ob koncu prvega poletnega dne podajo v Cankarjev laz.
Tudi mi smo imeli svoj laz. – Tam v samotnih, zapuščenih notranjskih hribih, med pustimi, hladnimi globelmi in zasekami samujejo kotlinice – lazi. Na dnu teh kotlinic je košček obdelane zemlje, ki je po navadi ograjen z bodičevjem in kamenjem.
Ivan Cankar, Naš laz (odlomek)
Ime prireditve izhaja iz dejstva, da je imela družina pisatelja Ivana Cankarja na Vrhniki svojo njivo, laz. Tega imenitnega kulturnega dogodka se je domislila dolgoletna ravnateljica vrhniške knjižnice Marija Iskrenović, ki je s pomočjo raznih virov ponovno odkrila ta kraški travnik ob stari makadamski cesti, ki se vije po severozahodnem robu griča Sveta Trojica čez Košaco proti Stari Vrhniki.
Ideja Marije Iskrenović, vodje vrhniške knjižnice med letoma 1962 in 1996, je bila, da bi v ta čudoviti naravni amfiteater povabila občinstvo na poslušanje Cankarjevih literarnih mojstrovin. Navdušenje za organizacijo srečanj se je v letih, ki so sledila, preneslo na vse knjižničarje iz Cankarjeve knjižnice Vrhnika, na čelu z vodjami: Ivanko Voljč (leta od 1996 do 2006), Suzano Potočnik (leta od 2006 do 2013) in Sonjo Žakelj, ki knjižnico vodi od leta 2013.
Prireditev hkrati obeležuje ustanovitev vrhniške Ljudske knjižnice, ki je bila 21. junija leta 1958. Obiskovalci, občudovalci Cankarjeve literature, so prireditev z navdušenjem sprejeli za svojo.
