Na gričku sredi domžalske ravnine stoji farna cerkev Marije Vnebovzete, kapela Matere Božje, farno pokopališče, župnišče in veroučna šola. Na Goričici so postavili cerkev najkasneje v srednjem veku, v 15. stoletju so jo obdali z obzidjem. V začetku 20. stoletja so Domžale postale samostojna fara.
Kdaj je bila na Goričici zgrajena prva cerkev, podružnica mengeške župnije, doslej ni bilo natančno ugotovljeno, vsekakor pa izvira še iz srednjega veka, verjetno iz časa gotike. O tem pričata gotski kip Marije z Jezuščkom iz sredine 15. stoletja in ostanek portala za spovednico pod korom. Prva omemba cerkve na Goričici (zw Goritschitsch) je iz leta 1526.
Na mestu sedanje kapele Marije Pomočnice je stala manjša kapela z vdolbino, v kateri je bil kip Marije Pomočnice, ki s plaščem objema ljudi različnih stanov. Na tem kraju so se pogosto vrstila romanja iz bližnjih in daljnih krajev. Kapelica je bila konec 19. stoletja precej zanemarjena, dokončno pa jo je poškodoval potres leta 1895. Razpadajočo kapelico so podrli ter leta 1996 na njenem mestu postavili novo in večjo. Iz stare kapelice so prenesli obnovljeni kip Marije s plaščem.
Zaradi obrambe pred Turki je bila cerkev obdana s taborskim obzidjem. Tabor na Goričici je spadal med najpravilneje oblikovane taborske komplekse pri nas. Imel je dvojno obzidje in jarek okrog zunanjega obzidja. Znotraj obzidja je stala cerkev, ki je bila mnogo manjša od sedanje. Zadnje ostanke taborskega obzidja so podrli konec 19. stoletja ob povečanju cerkve.
Cerkev je orientirana v smeri vzhod-zahod. Njena enoladijska stavba se nadaljuje v nekoliko ožji obokan prezbiterij. Zahodne fasade se drži zvonik. Na vzhodni fasadi je velik kip Kristusa Kralja. Pred povečavo konec 19. stoletja je bila preprosta enoladijska obokana stavba s prezbiterijem kvadratne oblike in plitvo apsido. Glavni oltar je stal približno tam, kjer je sedaj v cerkvi prednji lestenec. Srednjeveška stavba je bila večkrat predelana. Sredi 19. stoletja je bil predelan in povišan zvonik. Konec 19. stoletja so cerkev podaljšali, ji prizidali stranski kapeli in dozidali tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1938 so še podaljšali prezbiterij in ga pravokotno zaključili. S tem je cerkev dobila svojo sedanjo podobo.
V cerkvi je lesen pevski kor v enem kosu, za katerega je naredil načrte Jože Plečnik s svojim učencem Antonom Bitencem. Župnik Matija Tomc je leta 1951 osebno prosil Plečnika za načrte obnove in povečave kora, ki je bil v zelo slabem stanju. Celotna konstrukcija kora je lesena in so jo sestavili v delavnici Janeza Vrečarja.
