Literarna revija za otroke Kurirček je na pobudo Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Slovenije pričela izhajati v šolskem letu 1960/61. Revija je bila namenjena osnovnošolski mladini, predvsem otrokom od 3. do 6. razreda. V njej so objavljali najboljši književniki in ilustratorji tistega časa. V prvih letnikih je skušala mladini na neprisiljen in zanimiv način posredovati tradicijo predvojnega revolucionarnega gibanja in NOB.
Dve leti po izidu prvega Kurirčka, oktobra 1962, je bilo v Mariboru organizirano posvetovanje, na katerem se je izoblikovala vrsta predlogov za razširitev in vsebinsko izboljšavo revije. Uredništvo revije, Okrajni odbor združenja borcev Maribor, mariborski pedagogi in kulturni delavci so menili, da mora biti revija bolj pisana in da naj objavlja več drobnih pesmi in člankov o aktualni problematiki. V ta namen so se 17. in 18. oktobra v počastitev JLA v Mariboru zbrali znani mladinski književniki, ki so na več nastopih brali svoja dela. Ob njih so nastopili tudi častniki, ki so otrokom pripovedovali dogodke iz svojih partizanskih časov.
Ker so bile vse prireditve zelo uspešne in dobro obiskane (vseh dogodkov se je udeležilo okrog 500 odraslih in 3000 pionirjev), je pisateljica Vida Rudolf predlagala, da bi se tovrstne prireditve v Mariboru dogajale vsako leto. Tako so že prihodnje leto ustanovili festivalski odbor, ki se je do pričetka festivalskih prireditev večkrat sestal, in sprejeli prvi statut.
Festivalski program je bil zastavljen zelo na široko, se skozi leta dopolnjeval, vendar je ves čas ohranjal rdečo nit, tj. spremljati, spodbujati in vrednotiti umetniško ustvarjalnost za otroke in mladino na književnem, glasbenem in likovnem področju ter ob tem razvijati ustvarjalnost mladih samih.
Program je obsegal:
- razpis za literarna in glasbena dela,
- razpis za literarna in likovna dela za pionirje,
- delovni plenum oz. strokovno posvetovanje na določeno temo,
- nastope književnikov in častnikov JLA ter nekdanjih borcev,
- podelitev najvišjih priznanj – plaket za izjemne dosežke pri umetniškem ustvarjanju za otroke in mladino,
- izdajo biltena/zbornika posvetovanja,
- izdajo revije Otrok in knjiga,
- knjižne in likovne razstave,
- koncerte, revije otroških in mladinskih pevskih zborov,
- operne, dramske in lutkovne recitale,
- tovrstne prireditve v drugih krajih v Sloveniji in Jugoslaviji.
Posebno mesto na festivalu so imeli plenumi, na njih so sodelovali književniki, kulturno-prosvetni, politični delavci in pripadniki JLA, ki so se ukvarjali s problemi umetniškega ustvarjanja za mladino. Vsako leto so udeleženci poslušali več referatov, o njih razpravljali in sprejeli določene sklepe. Referati so bili izdani v biltenih/zbornikih festivala. Od leta 1969 dalje so bilteni imeli tematski naslov po tematiki strokovnega posvetovanja v posameznem letu.
V okviru festivala se je vsako leto zvrstilo več deset prireditev po raznih krajih Slovenije in vseh republikah bivše Jugoslavije. Zelo dejavna so bila vsakoletna srečanja v Varaždinu. Književniki, borci in častniki JLA se niso srečevali samo s šolsko mladino, ampak tudi z vojaki, delovnimi kolektivi, občani v krajevnih skupnostih in zainteresirano javnostjo. Leta 1988 je bilo npr. v Sloveniji 38 srečanj v osnovnih šolah, 6 v srednjih šolah, 3 srečanja v vojašnicah, 2 v krajevnih skupnostih in 2 na drugih javnih mestih. Na teh srečanjih je sodelovalo 43 književnikov, 10 borcev in 10 starešin JLA.
