Ob zasnovi prvega Festivala Kurirček se je med drugim rodila zamisel o literarnem razpisu, ki naj bi mladinske pisatelje spodbudil, da bi pisali dobra dela, zlasti kratka, takšna, ki primanjkujejo pionirskim publikacijam in šolam. Že na prvi Festival Kurirček je tako prispelo kar 650 del 180 avtorjev. Po mnenju komisije je bilo kvalitetnih del samo 20 %. Podelili so tri nagrade za pesem, namenjeno otrokom do 10 let in do 14 let, sedem nagrad za prozo, namenjeno otrokom do 10 let in do 14 let, ter eno nagrado za skeč. Med nagrajenci sta bila tudi dva Slovenca – pesnik in pisatelj Tone Seliškar je dobil 1. nagrado v kategoriji Proza, namenjena otrokom do 10 let, in sicer za zgodbo Dimka, pisatelj Leopold Suhodolčan pa 1. nagrado v kategoriji Proza, namenjena otrokom do 14 let, za zgodbo Punčka.
Po nekaj letih so razpis spremenili: po novem so bile razpisane nagrade za pesem, prozni sestavek (črtico), kratek dramski prizor s tematiko iz revolucije in nove otroške ter mladinske zborovske skladbe. Na literarni natečaj je vsako leto prispelo več deset prispevkov, ki jih je ovrednotila strokovna žirija. Za glasbene natečaje je bil odziv veliko manjši. Med nagrajenci so bili tudi znani in manj znani slovenski avtorji: pisatelj Leopold Suhodolčan, pesnik in pisatelj Miroslav Slana – Miros, pisateljica Karolina Kolmanič, skladatelj Makso Pirnik, pesnica Milena Batič …
Tik pred pričetkom festivala leta 1968 so sklenili, da bodo za izjemne dosežke pri umetniškem ustvarjanju za otroke in mladino pričeli podeljevati tudi posebna priznanja, tj. plaketo partizanskega kurirja in kipec kurirčka. Še istega leta sta prvo plaketo in kipec kot častna predsednika festivala dobila srbska pesnica in pisateljica Desanka Maksimović ter pisatelj France Bevk. Avtor prvega kipca je bil slovenski kipar Anton Sigulin iz Trsta, pogovori pa so stekli tudi s slovenskim kiparjem Stojanom Batičem. Ker pa dogovori z obema kiparjema niso bili uspešni, so leta 1971 izbrali popolnoma nov kipec, ki se je obdržal vse do leta 1990. Avtorica tega kipca je bila kiparka Milena Dolgan. Leta 1991 kipca niso več podeljevali. Najvišje priznanje je odtlej bila t. i. »velika nagrada« Festivala Otrok in umetnost.
Plaketo/priznanje je med letoma 1968 in 1992 prejelo veliko uglednih pesnikov, pisateljev in glasbenih ter likovnih umetnikov iz vse Jugoslavije (skupaj kar 53). Nekateri med njimi so še danes znani slovenskim bralcem, npr. srbski pesnik in pisatelj Branko Ćopić ter srbska pesnica in pisateljica Desanka Maksimović.
Skoraj vsako leto je bil med dobitniki Kurirčka tudi kakšen slovenski ustvarjalec. Do leta 1992 je plaketo prejelo kar 27 slovenskih umetnikov: pisatelji France Bevk, Tone Seliškar, Anton Ingolič, Venceslav Winkler, Branka Jurca, Leopold Suhodolčan, Karel Grabeljšek, Ivan Potrč, Ivo Zorman, slikarja Ive Šubic in Janez Vidic, skladatelji Marjan Kozina, Makso Pirnik, Janez Kuhar, Ciril Cvetko, Pavel Šivic, Dragotin Cvetko, Drago Korošec, Pavel Mihelčič, Radovan Gobec, politik in pesnik Mitja Ribičič, ilustrator Božo Kos, pesnica in pisateljica Kristina Brankova, lutkarji Nace Simončič, Edi Majaron in Tine Varl ter leta 1992 bibliotekarka in urednica revije Otrok in knjiga Darja Kramberger.
