Da je bila okolica današnjega Zidanega Mosta obljudena vse od pradavnine, lahko sklepamo po arheoloških najdbah iz srednje ali pozne bronaste dobe in rimskega zgodnje cesarskega obdobja, ko je bil čez Savo zgrajen tudi most. Glede na pestrost arheoloških najdb tudi na širšem področju izven strug rek, lahko sklepamo, da vzrok za naseljenost ni bila izključno posledica plovnosti rek.
Pisni viri navajajo, da je 8. februarja 1224 vojvoda Leopold VI. Babenberžanski mostu, ki ga je dal zgraditi dve leti pred tem, podelil svoboščine. Tik ob mostu, na levem bregu Save, je stala cerkev sv. Egidija. V tem času je bila verjetno postavljena ali obnovljena tudi utrdba Klausenstein. Po dobrih dvesto letih, l. 1442, je bil kamniti most podrt zaradi strateške taktike v vojni med tedanjim cesarjem Friderikom III. in Celjskimi grofi. Po nekaterih podatkih naj bi bil kasneje most obnovljen. Na nov kamniti most, vreden krajevnega imena, pa je kraj moral počakati skoraj štiri stoletja.
Leta 1823 je nadvojvoda Janez v Zidani Most poklical komisarje okrajev Celje, Laško, Jurklošter, Loka, Sevnica in Brestanica z namenom, da jim predstavi pobudo za gradnjo cestnega mostu preko Savinje v Zidanem Mostu in ceste do Loke. Cestna povezava Rimske Toplice–Zidani Most, zgrajena l. 1816, je tako z zaključitvijo del na mostu Nadvojvode Janeza (Erzherzog Johann Brücke) leta 1825 in dokončanjem ceste do Loke dve leti prej, postala pomembna pridobitev za transport iz Štajerske proti hrvaškemu Zagrebu.
Z gradnjo južne železnice in njenim razvojem je kraj skozi zgodovino pridobil še dva mostova. Prvi kamniti železniški most proti Celju (1846–49) so zgradili v loku in je veljal za pravo mojstrsko delo, ki ga občudujemo še danes. Drugi betonski železniški most proti Zagrebu (1929–31) je bil med zavezniškim bombardiranjem l. 1944 delno porušen in kmalu zatem tudi obnovljen. Ob morebitni realizaciji projekta 3. razvojne osi v prihodnosti bi kraj dobil skladno z načrti še dva dodatna mostova.
Še nekaj manj znanih zanimivosti o Zidanem Mostu.
Ob izgradnji cestnega mostu l. 1825 so na desnem bregu Savinje, na robu današnjega cestišča, neposredno v križišču, postavili paviljon z doprsnim kipom nadvojvode Janeza. Šlo naj bi za enega najimenitnejših klasicističnih spomenikov na Slovenskem, ki je bil po razpadu monarhije odstranjen in uničen ob letalskih napadih zaveznikov l. 1944.
Tako imenovana Poševa hiša je edina stavba, ki je ohranjena izpred obdobja železnice (l. 1848). Danes stanovanjska stavba (Zidani Most 11) je bila najprej renomirana gostilna, v 19. st. je tu imela prostore šola, nato so v hiši uredili železničarska stanovanja, v prizemlju pa parno kopališče. Med letalskimi napadi je bila stavba delno porušena. Današnji tloris stavbe je po njeni obnovi več kot pol manjši.
Zidani Most so skozi njegovo zgodovino obiskale znane osebnosti: nadvojvoda Janez (l. 1823), feldmaršal grof Josef Radetzky (l. 1849), cesar Franc Jožef I. (l. 1850), regent Aleksander I. Karadžordžević (l. 1920), notranji minister dr. Anton Korošec (l. 1935), maršal Josip Broz Tito (l. 1946 in 1955), burmanski predsednik U Nu (l. 1955), predsednik indijske vlade Jawaharlal Nehru (l. 1955), skozi kraj je potoval tudi egiptovski predsednik Gamal Abdul Naser (l. 1956).
Zaselek Vila je zasnoval tedanji lastnik oljarne tržačan Ernest Meticke, ki je že pri devetindvajsetih letih (l. 1831) ustanovil trgovsko ladjarsko družbo ‘Meticke e Prey’. Leta 1834 se je poročil s Katarino Gopčević, ki je pripadala pomembni črnogorski družini, živeči v Trstu. Njen brat je bil znani tržaški ladjar Spiridon Gopčević, sestrična po mamini strani pa črnogorska princesa Darinka (r. Kvekić) Petrović–Njegoš, žena princa Danila I.
Okoli l. 1890 je bilo v kraju ustanovljeno Kegljaško in bralno društvo (Steinbrücker Kegel und Leseclub). Društvo je vodil nadučitelj Blaž Kropej, poleg njega so bili vidni člani društva še restavrant na kolodvoru Anton Witteschnik, krčmar Alojz Moser, Anton Simaney, Georg Muhlbacher, Richard Mattiaschik in drugi.
V l. 1899 je bilo ustanovljeno Kolesarsko društvo Zidani most (Radfahrclub Steinbrück).
Začetki strelskega društva v Zidanem Mostu segajo že v l. 1897, ko je bil ustanovljen strelski klub ‘Schützenclub in Steinbrück’, ki ga je ustanovil tedanji lastnik graščine v Širju, Albert Dommes. Sopodpisnika ustanovitvenega akta sta bila Friderik Knina, tedanji direktor oljarne, in Anton Simaney.
Prvo kulturno društvo, imenovano ‘Vzajemnost’, je bilo ustanovljeno l. 1907. Šest let kasneje ob razpustitvi omenjenega društva je nastalo društvo ‘Svoboda’. Med ustanovitelje in voditelje društva se prištevajo Pohar, Pečnik, Jagrič, Pečina, Likovnik, Kovačič, Firm, Žnideršič in drugi. Aktivnosti društva so se od l. 1918 najprej odvijale v dvorani Hotela Juvančič. V okviru društva je delovala knjižnica, čitalnica in pevski odsek.
Leta 1926 je bil iz Sevnice v Zidani Most prenešen sedež posavske podružnice Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno l. 1900, na pobudo tedanjega načelnika Osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva Laščana Frana Orožna.
V letih 1925 do 1930 je na gradu v Širju živela baronica Hermina Schmigoz, hči feldmaršallajtnanta Juliusa Josefa Antona barona Schmigoza in vnukinja slovničarja Janeza Krstnika Leopolda Šmigoca iz Haloz.
Zapisal: Matej Hohkraut
Slika je objavljena na portalu dLib.si
