V začetku leta 1960 smo v ruskem seminarju, ki ga je takrat vodil dr. Bratko Kreft, obudili spomin na znamenitega ruskega dramatika in pisatelja, zdravnika Antona Pavloviča Čehova. Ob 100-letnici njegovega rojstva (1860–1904). V obliki bralnega gledališča smo v ruščini predstavili odlomek iz njegove drame Tri sestre; nastopil sem v vlogi Veršinina, vojaškega zdravnika, ki v marsičem spominja na avtorja in njegov življenjski nazor.
Potem smo se z dr. Kreftom, ki smo ga zelo cenili kot ognjevitega predavatelja, pa tudi kot pisatelja in gledališkega režiserja, še fotografirali. V sredini slike, na profesorjevi levi je Zinka Lep, poznejša dialektologinja dr. Zinka Zorko. Jaz sem očitno v skupini najvišji, na moji levi je Saša, pozneje predstojnik ljubljanske rusistike dr. Aleksander Skaza. – Z dr. Kreftom (1905-1996) smo si bili blizu. Ob neki priliki smo bili z njim tudi na Kosovelovem grobu v Tomaju; s Kosovelom sta si bila dobra znanca; z dramatičnimi poudarki je pripovedoval zgodbo o slovenski trobojnici, ki so jo skupaj s krsto zakopali v pesnikov kraški grob.
