Franc Baša Vencetov in Frančiška Grlj Jekonova, oba s Topolca sta se poročila leta 1909. Mlada komaj devetnajst letna nevesta je že drugi dan po poroki morala krepko prijeti za delo. Z možem sta se lotila obnavljanja stare vaške hiše, ki je postal dom Vencetove družine. Francka je že dan po poroki morala kuhati za devetnajst zidarjev in malovarjev. Tudi sicer jima življenje ni postlalo z rožičami. Prvi otrok jima je umrl kmalu po rojstvu. Do svetovne vojne so se jima rodili še trije. Oče je srečno preživel rusko in italijansko fronto. Po vojni se je družina povečala še za šest otrok. Bila so to huda krizna leta. Mala kmetija ni zadoščala niti za davke. Še prekmalu je nastopila nova vojna, ki ni prizanašala nobeni družini. Vsi fantje Stanko, Frane, Pepi in Viktor so bili v partizanih, dekleta pa aktivistke OF in tudi po zaporih. Partizana sta bila tudi oba zeta, eden je padel na Dolenjskem drugi se je srečno vrnil s prekomorskimi brigadami. Na posledicah vojnih naporov je umrl drugi sin Stanko, sin Pepi je okusil nemška taborišča smrti, najmlajši Viktor pa je težko zbolel v partizanih.
Večji del Vencetove družine je vendarle dočakal osvoboditev in zlato poroko svojih staršev, leta 1959.
Na sliki: Vencetovi otroci zbrani ob svojih starših zlatoporočencih Francu in Francki, na Vencetovem vrtu sredi vasi maja 1959.
Spredaj dekleta Majda, Vilma in Stana, zadaj Viktor, Pepi, Frane, Marija, Pavla in Anica. Foto Maraž
206/vč
