Starša Bistrice Kranjec, oče Ferdinand-Marko Kranjec (1895-1973), je bil doma iz Ilirske Bistrice, mama Ljudmila – Milica Turšič (1906 -2009) pa iz Krškega. Prva njuna hčerka Markica je bila rojena, 1928 še v Ljubljani. Kmalu potem je bila družina administrativno premeščena v Skopje. Tu sta se jima rodili še hčerki Bistrica leta 1930 in Jadranka leta 1937. Očetova navezanost na okupirano Primorsko in domači kraj izpričujeta hčerkini imeni. Starša sta bila velika slovenska rodoljuba; politična opredelitev je očeta vodila v vrste slovenske Orjune, postal je njen vodja. Družina je zaradi tega morala marsikaj potrpeti.
Dekleta so obiskovale šolo v Skopju. Bistrica je po gimnaziji nadaljevala študij književnosti na filozofski fakulteti v Skopju. V začetku je pesnikovala v makedonščini, nato tudi v slovenščini. Dosti je prevajala. Njen velik uspeh je vsekakor bila ustanovitev katedre za slovenski jezik na Univerzi v Skopju. V tem času je prejela številna priznanja in nagrade tako za pedagoško delo, kot za njeno pesništvo in prevajalsko dejavnost. Posebno je važno njeno delo na področju mladinskega pripovedništva. Makedoncem je s svojimi prevodi močno približala slovensko poezijo in prozo.
Sam sem postal pozoren na gospo Bistrico, ko sem prečital v neki slovenski reviji, da v Skopju živi in deluje profesorica, ki nosi ime našega mesta Ilirske Bistrice. Seveda sem ji pisal in čestital, za tako simpatično povezavo z očetovim rojstnim krajem. In še en slučaj: Bistričin soprog g. Panče Mirkulovski je bil doma iz Tetova, iz mesta kjer deluje Planinsko društvo Ljuboten, s katerim smo ilirsko bistriški planinci bili pobrateni. Bil je to razlog, da smo se že tega leta udeležili znamenitega prvomajskega pohoda na Ljuboten, gospa Bistrica se nam je pridružila in bila z nami kar ves čas nekaj dnevnega pohoda. Kasneje smo se srečevali še mnogokrat, tako v Ilirski Bistrici, v Skopju, Ljubljani kjer sta živeli njena mama in sestra. Ob sto letnici rojstva mame je pripravila izbor svojih pesmi in pesmi posvečenih visokemu jubileju mame Milice z zgovornim naslovom STO LETNA POT – VEKOVIT PAT. Posebno prisrčen je bil obisk gospe Bistrice 21. julija 1989, ko se je v domači knjižnici predstavila Bistričanom. In to v istih prostorih kjer sta bila rojena njen oče Marko in njen stric Fran Valenčič Tedaj sta jo pozdravila tudi šolarja Verena in Miran Klemenc (na sliki), tudi v imenu šole, ki jo je obiskoval tudi oče Marko in stric (pol) brat pesnik Fran Valenčič, žrtev 6. soške ofenzive pri Doberdobu. Ga. Bistrica se je v spremstvu svoje sestre Jadranke drugi dan udeležila odkritja spominskega obeležja pilotu Josipu Križaju na mestu letalske nesreče na Jarmovcu. Obiskali smo še vrh Orlovice, kjer nam je ga. Bistrica recitirala nekaj svojih pesmi v slovenskem in makedonskem jeziku. Pošte iz Skopja se še danes zelo razveselimo, tudi zato ker k prijaznim pozdravom vedno pripiše še »od Bistrice Ilirske«!
( Foto Arhiv Knjižnice, 114, vč)
