Smrekarjev ekslibris za Bubniča
Edvard Bubnič (1884-1959) je bil znan gostinec v Ilirski Bistrici. V njegovem lokalu pri Kranjčevih ob glavni cesti v Trnovem so se zbirali domači izobraženci, redno prebirali dnevno tudi tuje časopisje, premlevali svetovne dogodke in igrali šah. Edvard Bubnič je bil velik narodnjak. Kljub nevarnosti, da ga italijanski fašisti kaznjujejo za njegovo vidno izkazano pripadnost slovenstvu, je imel na hodniku pod steklom veliko sestavljanko s slovenskimi simboli, narodnimi raglednicami s knežjim kamnom, sliko Prešerna in Gregorčiča, slovenskim zastavnim trakom …
Posebno je izkazoval ljubezen do slovenske knjige in sploh do knjig, zbral je nad tisoč knjižnih enot, mnoge tudi prve tiske, kompletno drugo izdajo Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske … Imel obsežno zbirko podpisov slavnih oseb in mnoge bogate izdaje revij.
V njegovi zapuščini pa sem odkril tudi do tedaj neznani ekslibris, ki mu ga je izdelal umetnik grafik Hinko Smrekar (1883-1942). Ekslibris ima povsem slovenske narodne elemente. Osrednji motiv na ekslibrisu je mladenič v slovenski narodni noši, sredi predmetov, ki izpričujejo slovenski dom: kip Kralja Matjaža, peča slovenske narodne noše, majolika, na sliki je slovenska pokrajina s kmečko hišo. Podobe so uokvirjene z rastlinskimi motivi in srčki. Tu je še napis EX LIBRIS EDVARD BUBNIČ in umetnikov podpis. Verjetno je ekslibris nastal okrog leta 1930. Ker sta bila Edvard Bubnič in Hinko Smrekar enako stara obstaja možnost, da sta se tudi osebno poznala.
Latinsko besedo ekslibris ali exlibris prevajamo kot »iz knjige ali iz moje knjižnice«, in označuje lastnika knjige. Natisnjen ali odtisnjen ekslibris na listek praviloma prilepimo na notranjo stran platnice knjige. Do nedavnega smo imeli zelo delavno društvo drobne grafike ekslibris Sloveniae, katere duša je bil tajnik prof. dr. Rajko Pavlovec iz Ljubljane.