Dežela kamnitih križev

Eden od številnih zgornjepivških kamnitih  križev  stoji ob starem, obokano zidanem mostu, ki vodi čez reko Pivko pod Drskovčami, proti presihajočemu Drskovškemu jezeru. Ti kamniti križi so oblika nabožnih znamenj. Postavljeni ob vhodih/izhodih v/ iz vasi, ob pomembnejših poteh in prehodih, na križpotjih, opazno kulturno zaznamujejo Pivško kotlino. Čeprav jih najdemo tudi drugod po Primorskem, so najgostejše razsejani  prav na Pivškem. Boljalimanj so si podobni: podstavek, na njem pokončen, največkrat okrogel steber, ki ga na vrhu zaključuje kapitel, pa nekakšna posebej skrbno izklesana glava in na njej razpelo, ki ima posamezne krake največkrat izoblikovane v obliki deteljice. Podobni so si, vendar je vsak malo drugačen in vsak ima svojo zgodbo. Najstarejši so iz 17. stoletja, največ pa jih je nastalo sredi 19. stoletja, ko se je ob gradnji t. i. južne železnice Dunaj–Trst tudi tod razmahnilo kamnoseštvo.  In nastajajo še dandanašnji. – Največ raziskovalne pozornosti jim je doslej namenil Božidar Premrl, svoja spoznanja je objavil  v revijalnem sestavku Pokrajina kamnitih križev (2002) in drugod.