21. novembra je sklenil življenjsko pot dr. Jožef Smej, upokojeni mariborski škof in častni občan Mestne občine Maribor.
Njegovo delovanje je bilo obsežno in vsestransko, saj se je poleg škofovske in duhovniške službe ukvarjal tudi s pesnjenjem, pisateljevanjem, prevajanjem in preučevanjem cerkvene zgodovine. Bil je odličen latinist in poznavalec madžarskega jezika. Zanimal se je za kulturno preteklost in za življenje ljudi, ki so stoletja med Muro in Rabo ohranjali slovenstvo in vero. Njegova bibliografija obsega več kot 150 enot, med katerimi prevladujejo samostojne knjižne publikacije. Znanstvene razprave je najpogosteje objavljal v Časopisu za zgodovino in narodopisje, Zgodovinskem časopisu, Slavistični reviji in drugih zbornikih. Dr. Smej je med ljudmi veljal za modrega, blagega, srčnega in zaupanja vrednega človeka.
Na Laško je bil zelo navezan. V družbi dekana g. Jožeta Horvata se je rad povzpel na Hum in v zavetju starodavnega župnišča prevajal Gajšnikovo Topografijo, dragocen zgodovinski vir za naše območje (nimamo podatka, ali je delo v celoti prevedel). Večkrat je tudi posedel v čitalnici laške knjižnice in iskal zahtevnejše prevode v latinsko-slovenskem slovarju.
Leta 1997 je predaval na temo Sv. Martin in Laško v laški knjižnici ob martinovem. Prispeval je tudi uvodne besede za zgibanko, ki je povezala prireditve v kraju ob tem prazniku. Takrat je pisal tudi o kronogramu, ki se nahaja pod levom ob vhodu v cerkev sv. Martina in se v slovenskem prevodu glasi: Zunaj svetišča ležim in ga stražim. Razmišljanje je zaključil s sledečimi besedami: “Za Laško lahko rečemo podobno kot za večno mesto Rim: Dokler bo lev stražil svetišče sv. Martina, bo stalo tudi mesto Laško.“
Dr. Smej je v samozaložbi izdal tudi več knjig z naslovom Kronogrami skozi čas. Kronogrami so napisi, v katerih je letnica kakega dogodka označena v samem besedilu z velikimi rimskimi črkami. Omenjene knjige so hitro pošle, saj je tovrstna literatura redka, njega pa so že od mladih let zanimali kronogrami, zapisani večinoma v latinščini po cerkvah in drugih stavbah, nekaj pa jih je sestavil tudi sam. V izboru kronogramov, ki so izšli leta 2009, so obravnavani tudi primeri iz laške cerkve.
Še letos spomladi je dr. Smej za publikacijo Rečiška lepotica avtorice Bože Herek strnil svoje spomine na rečiško cerkev v obliki kronograma. Pred 20 leti je bil namreč tudi posvečevalec prve blaženemu Antonu Martinu Slomšku posvečene cerkve v Sloveniji. Zasledimo pa ga lahko tudi v dokumentarnem filmu, ki ga je o rečiški cerkvi posnel TV Krpan.
Laščanov se nas je dr. Smej skozi leta dotaknil, s svojo izobraženostjo, skromnostjo ter naklonjenostjo do kraja in njegovih prebivalcev. Kot takšnega se ga bomo tudi radi spominjali ter se vračali k njegovi človeški in ustvarjalni zapuščini.
Prispevala: Gabrijela Pirš
Fotografija je last Knjižnice Laško
