V letu 1968 je odbor za ureditev Kettejeve spominske sobe na Premu v pesnikovi rojstni hiši uspešno zaključil nekaj letno delo. Svečana otvoritev je bila 8. junija z veliko proslavo in odkritjem pesnikovega doprsnega kipa pred OŠ, ki nosi ime po slavljencu, delo akademskega kiparja Marjana Keršiča Belača. Kip je odkril predsednik občine Ilirska Bistrica Vitomir Dekleva. Zaključne prireditve so bile na Premu, kjer je pisatelj France Bevk svečano odprl pesnikove muzejske prostore, urejene po zamisli arh. Janeza Suhadolca.
Čeprav smo v času slovesnosti v Bistrici in na Premu doživeli pravi naliv so bile prireditve, sicer nekoliko okrnjene, speljane po programu. Svečani govornik je bil dr. Anton Slodnjak. Dogodek je bil vreden truda in domačini smo dobili na Premu prve muzejsko urejene prostore v občini.
Seveda smo člani odbora, ki sem ga vodil, tudi še naslednja leta skrbno zbirali podatke in gradivo za obogatitev Kettejevega muzejčka na Premu. Gradiva pa ni bilo več, saj so se zanj zanimali premnogi pesnikovi ljubitelji.
Pa vendar. Čez kakšno leto sem bil službeno v Novem mestu in sem obiskal Knjižnico Mirana Jarca in se zahvalil za slikovno gradivo, ki so ga odstopili našemu odboru na Premu. Izkoristil pa sem tudi priliko, da sem obiskal hišo, kjer je pesnik Kette stanoval v času svojega novomeškega bivanja in ustvarjanja. Sprejela me je prijazna sivolasa gospa in z žalostjo povedala, da so Kettejeve prostore v hiši kar nekajkrat obiskali »ljudje iz Ljubljane« in pobrali vse, kar je spominjalo na mladega pesnika. Vidno vesela pa je dodala, da so pa nekaj le spregledali. Pokazala je na majhno okvirjeno ogledalo, ki je viselo na steni. Snela je ogledalo, ki ga je Kette uporabljal pri britju in pokazala, da je na hrbtni strani Kette vpisoval svoje dolgove in upnike za izposojeni denar. Mnoga imena so bila prečrtana, kar naj bi pomenilo, da je izposojene zneske vrnil!
Podobno srečo smo imeli tudi v Zagorju na Pivki, kjer je oče Filip Kete nekaj let poučeval. Na hišni številki 14, se nam je gospodinja Milena pohvalila, da pri njih hranijo očetov pečatnik. Že skrbnejši pogled na pečatnik je pokazal, da gre za pesnikov pečatnik, saj sta na njem bili vgravirani začetnici pesnikovega imena in priimka »D K«. Gospodinja pa ni znala povedati, kako je cca 7 cm visoki aluminijasti pečatnik prišel k njim. Ohranila je tudi čajnik, ki ga je uporabljala pesnikova mačeha Frančiška Fatur, ki je stanovala v mali hiši »pri Ketečkinih« z druge strani ceste.
(Pesnikov oče se je podpisoval Kete, z enim t, sin Dragotin pa z dvema tt, češ da Kete ne pomeni nič, da pa Kette, čeprav v nemščini, pomeni verigo.)
215/vč
