skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Duhovnik Friderik Sternad, pionir "atomskih toplic"

Pred tridesetimi leti se je Podčetrtek v stotem letu življenja poslovil od tihega in skromnega duhovnika, ki je svoje temeljno duhovno poslanstvo združeval z izrednim zanimanjem za naravoslovje, predvsem za geologijo. Preučil je vse vrste kamnin, ki se nahajajo v Obsotelju in na Kozjanskem ter iz njih ustvaril lastno zbirko. Kraju, ki ga je z leti vzljubil kot svoj dom, je želel napredek v razvoju, zato je iskal številne možnosti v njegovih naravnih lepotah in danostih. Z odkrivanjem vrelcev in zdravilnega učinka vode je odločilno vplival na razvoj »atomskih toplic«, ki so bile v pomoč bolnim ljudem ter nesluteni gospodarski razvoj kraja. 

Friderik Sternad se je rodil v Benediktu v Slovenskih goricah in kot deveti otrok kmalu ostal brez matere. Po osnovni šoli je odšel v bogoslovje. Novo mašo je imel 15. avgusta 1914 pri Sv. Treh Kraljih v Slovenskih goricah. Nekaj časa je služboval na Ptujskem polju in v Šmartnem ob Paki. Leta 1935 je pričel svojo duhovniško in življenjsko pot v Podčetrtku. Med drugo svetovno vojno je bil kot mnogo slovenskih duhovnikov Mariborske škofije izgnan na Hrvaško, od koder se je po petih letih vrnil v Podčetrtekter ter od vojne popolnoma uničeno in izropano župnišče ponovno postavil na noge. 

Po ustnem izročilu je imelo v Harini Zlaki plemstvo iz Miljane kopališče že pred štiristo leti. Solterjeva hiša ob Sotli, ki je spominjala na manjši dvorec, naj bi bila nekoč kopališko gostišče. Domnevo so toplo vodo v zdravilne namene v 18. stoletju izkoriščali tudi olimjski pavlinci. Zaradi najdbe opeke in rimskega denarja v bližini toplic pa se je dr. Edvard Glaser leta 1967 spraševal, ali niso imeli kopališča v Harini Zlaki celo že Rimljani. Vendar je čas skrbno zakril vse sledi, le kraj okoli Solterjevih na slovenski strani se je že od nekdaj imenoval Toplice.

V prejšnjem stoletju so ženske pozimi prale perilo v topli mlaki, ki je tekla pod zemljo na slovenski strani in prihajala na plano v Harinih Zlakah na Hrvaški. Med domačini je bilo znano, da voda pomaga pri celjenju ran, zato so se v njej tudi kopali. V obdobju med obema vojnama je na nenavadne »ljudske toplice pri Podčetrtku« v Slovenskem poročevalcu opozoril profesor Pavel Strmšek iz Medvedovega sela pri sv. Petru (Kristan vrh), nek romunski inženir pa je že skoraj pričel z gradnjo termalnega kopališče, vendar mu je načrte preprečila druga svetovna vojna.

Tudi župnik Friderik Sternad se je pričel zanimati za toplo vodo in nanjo opozarjati takoj po prihodu v Podčetrtek leta 1935. Ker je blagodejno vplivala na ljudi, si je prizadeval tudi za analizo vodne sestave, ki pa mu je uspela šele leta 1952. Analiza je pokazala, da je topliška voda radioaktivna, med najmočnejšimi radioaktivnimi toplicami na Hrvaškem in da je zdravilna. Kopalcev v majhni mlaki v Harini Zlaki je bilo vedno več, o zdravilni vodi so poročali tudi številni časopisi. Novinar Boris Kuhar je leta 1956 v časopisu Slovenski poročevalec poročal o »atomskih toplicah«, kot jih je sam poimenoval, ter s člankom v Podčetrtek privabil mnoge bolnike. Toplice je obiskalo tudi do 1000 kopalcev dnevno. 

Leta 1958 je z aktivnostmi za ureditev toplic na slovenski strani Sotle pričelo Turistično društvo Podčetrtek, ki ga je vodil Franc Renier. Člani društva so izvedli popis stanovanj in našteli 70 sob s 160 ležišči, ki bi bile primerne za prenočevanje obiskovalcev. Zgradili so lesen bazen in 9. septembra 1966 uradno otvorili Atomske toplice. Turistično društvo Podčetrtek je vse svoje delovanje usmerjalo v razvoj termalnega kopališča, ki ga je vsak dan obiskalo vse več turistov iz Slovenije in tujine. Franc Renier pa je kot prvi upravnik Atomskih toplic uspešno uresničeval želje župnika Friderika Sternada. Ravnatelj OŠ Podčetrtek Jože Brilej se je povezal s Sternadom in Renierjem ter vključil še učitelja dr. Rudija Lešnika, da so novice o Atomskih toplicah objavljali v časopisih in reklamnih brošurah. Tako so bili postavljeni prvi temelji sedanjega razcveta zdravilišča in kraja.

Pripravila Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah

Uporabljeni viri:

Dobrodošli v Podčetrtku že 110 let. Glasilo Turističnega društva Podčetrtek, 2015.

Gobec, S. (2009). Razvoj in učinki turizma v občini Podčetrtek. Diplomsko delo.

Lešnik, R. (1980). Zdravilišče Atomske toplice Podčetrtek.

Maček, J. (2008). Podčetrtek skozi stoletja.

Pertl, E. (1984). Atomske toplice Podčetrtek. V: Med Bočem in Bohorjem, str. 639-645.

Strašek, M. (2016). Terme Olimia skozi čas.

Slika

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije

Izbira pokrajine


2008 - 2024 © Portal KAMRA, Izdelava: TrueCAD d.o.o.