Dve lokaciji Vilharjevega spomenika v Postojni

Italijanskim okupatorjem Primorske (1918–1943) je bil spomenik Miroslavu Vilharju, ki so ga bili 1906. z veliko slovesnostjo sredi Postojne postavili slovenski rodoljubi, boleč trn v peti. S svojim slovenstvom je preveč bodel v oči. – Maja 1926 so se nad njim prvič znesli fašisti, ki so s kamionom pridrveli iz Trsta in ga z vrvmi poskušali prevrniti s podstavka. Vendar ni šlo tako na lahko in tako na hitro, kot so si to predstavljali, pa so ga le popackali s svojo črnino in oddrveli. – Lokalni fašistični oblastniki so ga potem z izgovorom, da ga želijo zavarovati, ukazali umakniti. Z elitne lokacije osrednjega postojnskega trga v zakotje cerkvenega dvorišča sv. Štefana. Izpred arhitekturno bogato razčlenjene  fasade osnovne šole, ki se je takrat imenovala po princesi Mafaldi, hčerki italijanskega kralja – pred zastor sivorjavih streh kmečkih domov in pobočja Soviča, hriba nad mestom. – Vendar  spomeniku tudi tu ni bilo obstanka. Spomladi 1941. so se v evforiji vojaških priprav navala na prvo Jugoslavijo fašisti drugič znesli nad njim in da razdejali do tal. – Notranjski muzej hrani le droben njegov ostanek, enega od štirih e-jev iz Viharjevih verzov: Čujte gore in bregovi,/ da sinovi Slave smo! (sf)