Bratranca Anton Barbiš (v uniformi) in Stanko Baša, oba s Topolca pri Ilirski Bistrici v prvem letu po osvoboditvi, 1946. Stanko je ob koncu vojne med opravljanjem dolžnosti doživel hudo prometno nesrečo in je bil demobiliziran. Bil je komandir kurirske relejne postaje P21/a v Brkinih. Za posledicami nesreče je že naslednje leto umrl. Z vojaškimi časti in duhovnikom so ga pokopali na domačem pokopališču v Trnovem. Tone se je dodatno vojaško izobraževal in dosegel čin majorja. Po upokojitvi je še opravljal razne naloge na terenu, pri predvojaški vzgoji, v rezevnem sestavu idr. V tem svojstvu je bil tudi moj predpostavljeni. Iz vojske je izstopil leta 1957. Umrl je leta 1988.
Na sliki: Oba bratranca z leve Anton Barbiš (1919 – 1988) in Stanko Baša (1919—1947) pred domačo, Vencetovo domačijo na Topolcu, v ozadju domačija Pregarčinih sredi vasi. (319/vč)
