V dijaškem Domu Ivana Cankarja v Ljubljani smo gojenci vsako leto proslavili rojstni dan Ivana Cankarja. Pripravili smo program, ga predstavili ostalim gojencem, nato pa okrog 11. maja še obiskali Vrhniko in v krajevni dvorani pripravili nastop za domačine. Zelo pogosto smo se povezali s sosednjim dekliškim Domom Anice Černejeve in skupaj naštudirali primeren program.
Tako je bilo tudi v začetku leta 1952, ko smo naštudirali Finžgarjevega Divjega lovca. Bili smo velika skupina fantov in deklet različnih starosti. Mi iz prvih letnikov učiteljišča smo igrali vaško otročad, oni iz višjih letnikov pa so prevzeli vloge odraslih igralcev. Igro so režirali naši vzgojitelji. Bil je to kar velik podvig . Obleke smo dobili v Prosvetnem servisu na Miklošičevi cesti, sami pa smo morali poskrbeti za kulise in opremo.
Igro smo najprej predstavili svojim vrstnikom gojencem v obeh domovih. Na Cankarjev rojstni dan, 11. maja, pa smo nastopili na Vrhniki pred prepolno dvorano domačinov in doživeli zelo lep sprejem. Da smo morali prespati kar na golih tleh v dvorani je verjetno sodilo k umetniškemu ustvarjanju.
Čez teden dni smo znova uspešno nastopili, tokrat v Dupljah. Od tam je tudi pričujoča fotografija. Na sredi slike sta glavna igralca Janez (Peter Finžgar) s pisano kravato in pred njim, njegova ljuba Majda. »Vaška otročad« čepimo v drugi vrsti; z desne Boris Frelih, Gerhard Putan z Bleda, Vojko Čeligoj iz Ilirske Bistrice, Martin Jerele iz Boštanja ter s klobučkom Danilo Škulj iz Raščice. Največji, stoji v sredi slike, je Janez Šter kasneje znani direktor firme Alples in nato predsednik Republiškega cestnega sklada SRS. Ob koncu šolanja in maturi nas je življenje dodobra razpršilo po šolah skoraj po vsej Sloveniji. (Vojko Čeligoj)