skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Franc Suher (4. 10. 1861–11. 2. 1944)

Letos se spominjamo 160-letnice rojstva prof. risanja in strokovnega pisca Franca Suherja.

Franc Suher se je rodil 4. 10. 1861 v Hudi Jami. Po maturi l. 1880 na mariborskem učiteljišču je služboval v Braslovčah in Slivnici pri Mariboru. L. 1882 je opravil strokovni izpit v Gradcu in od l. 1883 učiteljeval na Ptuju. Opravil je še meščanski izpit in razne risarske tečaje (Gradec, Dunaj, Salzburg, Jena in München). Po vrnitvi v Ljubljano se je l. 1901 za stalno zaposlil v Ljubljani kot učitelj na učiteljišču in pozneje kot prof. risanja. V tem času je vodil tudi sedem risarskih tečajev za učitelje ljudskih in meščanskih šol ter neobvezne tečaje za gimnazije za 1. In 2. letnik.

Že l. 1878 je objavil spis Sanje (v dijaškem listu Naše misli), pozneje pa strokovne članke v revijah, kot so: Popotnik, Slovan, Slovenski narod in Učiteljski tovariš. Obravnaval je predvsem umetnostno in etično vzgojo, pomen risanja in delovanja društva Pobuda.

Za vrhunec njegovega ustvarjanja pa štejejo članek Osamosvojimo se (Slovenski narod, 1920, št. 35), v katerem je poudaril škodljivost modernih tujih umetniških zgledov. »Ne glejmo zato za svetovno moderno umetnostjo. To je pač stvar naših, za razvoj svetovne umetnosti najživahnejše vnetih umetnikov. Njim je morda domovina pretesna, zato iščejo sreče na tujem svetovnem trgovišču, kjer se rešujejo višje naloge. Pa tudi doma naj bodo razboritemu umetniku rodovitna tla. Naj vpliva blagodejno na vzgojo naroda tako, da ne ustvarja čez njegovo obzorje. Tako naj bode v upodabljajoči umetnosti, tako pa tudi drugod, n. pr. v drami.« Zavzel pa se je tudi za dostopnost  umetnosti. »Zato pa ni in naj ne bo umetnost samo monopol boljših slojev, ampak postane naj last delavca na polju, kakor delavca v tovarni. Naj dviga svoj duh, ko bi pretila praznota, ki bi sprijala v drugem slučaju misli, med tem, ko umetnost dviga duha in srce višje in višje in vzbuja samo plemenita čustva za blago, lepoto in resnico.«

Suher je v Lepzigu l. 1917 izdal delo Das Zeichen in d. Volksschulle, Anleitung f. d. Hand d. Lehrers, angelehnt an d. neuen österr. Zeichenlehrpläne (Risanje v ljudski šoli. Napotilo za učitelja, prirejeno po novem avstrijskem učnem načrtu za risanje).

Bil je tudi član in nekaj let tajnik Slovenskega pevskega društva na Ptuju.

Vir: Metka Kovačič: Znani Laščani                                                                                              

Slika

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije

Izbira pokrajine


2008 - 2024 © Portal KAMRA, Izdelava: TrueCAD d.o.o.