skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Goriški sokolski prapor, 1904

Goriški Sokol so ustanovili 22. julija 1887, njegov prvi starosta je bil grof Obizzi. Svoj društveni sokolski prapor so svečano razvili 12. junija leta 1904 na Rojcah. Pomembnega dogodka so se udeležili tudi visoki gostje iz Ljubljane.

V vseh letih delovanja je Goriški Sokol poleg telovadbe, povezoval tudi ostale športne in telesnokulturne dejavnosti: šah (1902), planinstvo (1904), nogomet (1907) idr. Goriški Sokol je vzpodbudil tudi ustanavljanje številnih drugih sokolskih društev na Primorskem. Leta 1911 ob ustanovitvi Goriške sokolske župe je na Goriškem delovalo že 22 sokolskih društev. Prva svetovna vojna je močno omejila dejavnost Goriškega Sokola. Sledila je še prepoved delovanja slovenskih društev tudi Goriškega Sokola. Novim oblastem je bil na udaru tudi sokolski prapor. V stiski, da ga nove oblasti ne najdejo in uničijo, so ga na skrivaj prepeljali v Ljubljano in ga shranili na sedežu Sokola Ljubljana. Od tu dalje sta goriški in ilirskobistriški sokolski prapor delila skupno usodo in si dobrih šestdeset let delila celo isto arhivsko omaro na sedežu Sokola, Narodni dom in muzejske prostore. Skrbni sokolski sodelavci so v hudi stiski, da sokolske dragocenosti ne najdejo zavojevalci, skrivali sokolske predmete, prapore in plakete, v Narodnem muzeju v Ljubljani, kjer so jih shranili celo v sarkofage egipčanskih mumij in jih zazidali v stopnišče Narodnega doma, kjer so počakali, da vojna vihra konča.

Zahvaljujoč sokolskim prijateljem, posebno sokolici Vidi Rudolf, predsedniku arhivskega odbora Alojzu Vrhovniku in predsedniku TVD Partizan Narodni dom Iztoku Winklerju, smo obiskali arhivski oddelek tega društva in srečno odkrili oba Sokolska prapora Ilirske Bistrice in Gorice. Seveda so v Gorici bili zelo veseli sporočila, da jih v Ljubljani čaka njihov sokolski prapor, ki so ga dolga leta pogrešali in spraševali po njem.

V Gorici so na dan vrnitve sokolskega prapora pripravili veliko slavje z udeležbo predstavnikov vseh goriških telesnokulturnih društev. Srečno najden goriški sokolski prapor je našel svoje stalno in spoštljivo mesto v goriškem kulturnem domu in je sedaj na očeh vseh obiskovalcev kulturnega doma. Žal Bistriški sokolski prapor nima te sreče in je še vedno v torbi, kot je bil prenešen iz Ljubljane.  

Na sliki: Prof. Aldo Rupel, slovenski športni pedagog, pisatelj in prevajalec, ob goriškem sokolskem praporu v kulturnem domu predstavlja skupini članov ilirsko-bistriške Univerze za tretje življensko obdobje, o dejavnosti Slovencev na Goriškem v preteklosti, bil je dejavno vključen v aktivnosti iskanja in srečne vrnitve goriškega sokolskega prapora;  fotografija Irena Štembergar. Vodja marljive skupine je Marica Gaberšnik.

Vč/444

Slika

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije

Izbira pokrajine


2008 - 2024 © Portal KAMRA, Izdelava: TrueCAD d.o.o.