Gostilna »Pri Zelnikarju« v Zagorju na Pivki. Okoli leta 1900. Hiša še zmeraj stoji, gostilne v njej pa že desetletja ni več. Pročelje gleda na južno stran, pred njim so razsežni zelniki; odtod ime krčme. – Med osebami na sliki je najvišji, stoječ pred odprtimi vrati, verjetno gostilničar, sicer v uniformi avstro-ogrskega vojaka, najbrže zato, ker so vojaške oblasti že tiste čase na Pivškem večkrat uprizarjale velike manevre. O tem posredno priča tudi častniška uniforma, sedeča za mizo. – Gostilna pa je vredna spomina, ker je vanjo zahajal pesnik Dragotin Kette (1876–1899), ki je v Zagorju počitnikoval, pri mačehi; v Zagorju je namreč skoraj deset let učiteljeval Dragotinov oče Filip in v očetovo ljudsko šolo je štiri leta hodil tudi Dragotin. Tako da je v vasi poznal večino ljudi. In po izročilu je pozneje, kot dijak, rad fantoval z zagorskimi fanti. Prav o tem priča ketejevsko radoživa ljubezenska pesmica Pred krčmo. S tem v zvezi nam je ohranil zanimivo pričevanje tudi pesnikov bližnji znanec in kasnejši življenjepisec Josip Ribarić, gostilničarjev brat, ki je tudi hodil sem na počitnice. S Kettejem sta se tu spoznala in spoprijateljila. Malo kasneje je bil Ribarić zadnji, ki je v tržaški bolnišnici obiskoval že na smrt bolnega pesnika. Kettejev življenjepis je objavil 1936. leta v ljubljanski reviji Mladika. (sf)