»Popolnitev bodi moj edini vzor,
luč, resnica moje delovanje!
ljubica, ti bodi mi izvor
sreče – smrt po delu sladke sanje!« (Dragotin Kette: Moja maksima)
Potem, ko smo zgodaj spomladi leta 1968 zaključili z zidarskimi deli pri obnavljanju Kettejevega doma na Premu, vodil ga je gradbinec g. Anton Brlek, so se odprli številni novi problemi. V veliko korist so nam bili nasveti mladega arhitekta Janeza Suhadolca iz Ljubljane, ki je upošteval skromne možnosti z originalnim gradivom. Znašli smo se, kot smo vedeli in znali. Novomeška knjižnica nam je poklonila fotografije po izboru Franca Muniha. Premci so darovali posteljo »za osebo in pol« in nekaj drobne opreme. Lepo samostansko omaro v bidermajerjevem slogu, smo prenesli iz samostanke zapuščine. Omaro nam je odlično prenovil g. Jernej Kranjec, bistriški mizar in na novo naredil manjkajoče dele. Ga Darinka Žbogar je iz družinske zapuščine na Janežem Brdu odstopila nekaj pohištva za dnevni prostor. Janko Samsa Škudov iz Bistrice je poklonil stilsko mizo …
Ves čas iskanja primerne opreme smo računali, da bi pridobili edini izvirni predmet Kettejev klavir. Pri tem nam je bil v veliko oporo prav ravnatelj šole Franc Munih, ki je dobro raziskal kje je po smrti vseh članov Kettejeve družine pristal Kettejev klavir. Na kratko: klavir je najprej bil v posesti učiteljske družine Pupis v D. Košani, od tam ga je prevzela družina Viktorja Volka Betegarjevi na Suhorju, ki ga je kar petdeset let ohranjala v funkciji. Viktor Volk je tudi sam zamenjeval strune, kot nam je povedal, jih je nabavljal kar v znani železnini v Trstu.
G. Viktor Volk je bil naklonjen zamisli, da odstopi klavir Kettejevemu domu, vendar mu je Kettejev odbor moral poskrbeti nadomestni klavir. Našli smo ga na šoli na Dolnjem Zemonu, kjer je bil opuščen in zelo zanemarjen in res v slabem stanju. Zamenjavo smo uspešno opravili in Kettejev dom je znova pridobil star izvirni klavir. Otvoritev obnovljenega Kettejevega doma je opravil pisatelj France Bevk, ki se je ob tej priliki srečal tudi z mladimi Premci.
Na sliki: Pogled v urejen dnevni prostor v Kettejem domu: po stanju 1968 – 2008, z desne Kettejev klavir, kip Dragotina Ketteja, delo akad. kiparja Marjana Keršiča Belača, žgana glina, drobna oprema, stara pisalna miza, stolici, stilski stol iz zapuščine družine Derenčin Jejčkovi v Trnovem, stenske slike …
Foto Emil Maraž. (Vojko Čeligoj, predsednik odbora za obnovitev Kettejevega doma.)
VČ/691
