Marijine družbe (MD) na Slovenskem so bile gotovo najbolje organizirane masovne organizacije, ki jih je organizirala in usmerjala Slovenska katoliška cerkev. Njihov organizator in usmerjevalec je bil škof Anton Bonaventura Jeglič (1850-1937). Na ilirskobistriškem so se razmahnile MD s prihodom Jožefa Marije Kržišnika v Trnovo (1900-1926). Posebej, ko je postal trnovski dekan in član osrednjega odbora v Ljubljani. Oblikovale so se MD za deklice, mladenke, mladeniče, posebej za žene in može. Člani so s svojim vzglednim vedenjem, molitvijo, udeleževanjem pri verskih obredih potrjevali čaščenje matere božje in katoliške vere. Duhovniki so organizirali MD tudi po ostalih farah v današnji občini. Leta 1912 so na češkem dali izdelati dve krasni banderi, eno za dekleta in eno za mladeniče. Po prvi vojni je na slovenskem vpadlo število članov MD. Le na Primorskem beležimo velik porast članstva, kar lahko razumemo kot odgovor na oblastno omejevanje narodnostnih pravic. Časopis Bogoljub iz leta 1924 je poročal, da je na ilirskobistriškem 1120 članov MD in še 153 vključenih v Marijin vrtec.
Leta 1926 je umrl trnovski dekan. Župljani so svojemu dekanu pripravili velik pogreb, kot ga še ni bilo. V pogrebni povorki se je zvrstilo nad šest tisoč pogrebcev, med njimi dosti častnih gostov, domačinov in verjetno vse članice in člani Marijine družbe iz vseh župnij na ilirskobistriškem.
Na sliki: Mlade članice MD pred cerkvijo sv. Petra pod bandero posvečeno MD. Kamnita piramida v ozadju je nagrobni spomenik na grobu svojega vzornika Marijine družbe Jožefa Marije Kržišnika. Mlade članice MD imajo okrog vratu posebne zaslužne svetinjice.
205/vč
