Prvi od številnih prevodov Martina Krpana v tuje jezike je bil ruski. Oskrbel ga je prevajalec, publicist, filolog in pedagog Davorin Hostnik (1853–1929). – A prvič je Krpan izšel leta 1858 v Celovcu, kar je za današnje slovenske razmere nenavadno. (Naj tu spet opozorim na napačno mnenje, pogosto tudi na Pivškem, da je Levstik Krpana napisal, ko je bil pri Vilharjevih na Kalcu za domačega učitelja. Dokazljivo in dokazano je, da je pripovedka izšla preden je prišel Levstik službovat na Kalc.) Izšel pa je v celovški reviji Slovenski glasnik.
Slovenci so bistroumnega in silnega možakarja kmalu vzeli za svojega. Brali do ga, ponatiskovali in večkrat ilustrirali. In doslej je izšel v malone vseh evropskih jezikih; sosedskih: nemščini, madžarščini, hrvaščini in italijanščini; pa v velikih evropskih jezikih: ruščini, večkrat v angleščini, francoščini, španščini; večkrat v srbščini, v cirilici in latinici, in v srbohrvaščini in makedonščini in v beloruščini … Berejo ga torej lahko otroci in ne le otroci z vsega sveta. (sf)
