V času, ko smo v Ilirski Bistrici in skoraj po vsej Evropi mrzlično iskali stari sokolski prapor Telovadnega društva ILIRSKEGA SOKOLA iz Ilirske Bistrice iz leta 1908, je bil vsak pogovor s starimi člani Sokola več kot dragocen. Prapor so Bistričani skrivoma prenesli čez državno mejo v Jugoslavijo, do Cerknice in Vrhnike in dalje v Ljubljano. Za prehod preko Italijansko-Jugoslovanske meje si je sestra obeh Samsovih s slike Vida Samsa prapor ovila okoli telesa. Brat Boris pa je kar z vlakom prepeljal praporov drog v Ljubljano. Nismo pa vedeli, kje je prapor ostal. Iskali smo ga v Ljubljani, Kamniku, Mariboru, Radovljici, da, celo v Beogradu in Pragi. Končno smo ga zasledili v arhivu Telovadnega društva Narodni dom Ljubljani, kjer je čakal celo 62 let, da pridejo ponj Bistričani. Tu je nanj pazil Alojz Vrhovec, sokol in predsednik Arhivskega odbora. Zgodba o iskanju prapora se je srečno končala, zahvaljujoč tudi vsem trem nekdanjim članom sokola s slike. Z veliko slovesnostjo smo ga 7. maja 1982 za krajevni praznik Ilirske Bistrice z 19. društvenimi prapori pospremili nazaj v Sokolski dom v Ilirski Bistrici.
Na sliki: z desne brat in sestra, Boris in Poldi Samsa por. Kalan, sin in hči Josipa Samse staroste Sokola v Ilirski Bistrici v njunem domu v Rožni dolini ter prof. Vida Rudolf, sokolica iz Logatca. Tedaj smo še razmišljali, kje naj bi prapor bil in kje ga iskati. Foto Vojko Čeligoj, 132/vč
