V obdobju mojega odrašačanja so mnoga podjetja organizirala novoletna obdarovanja za otroke svojih zaposlenih. Moja mama je bila, ko sem bila otrok, zaposlena pri Mariborskih lekarnah. Pozneje se je zapolsila v prosveti.
Obisk in obdarovanje dedka Mraza je bilo vsako leto nestrpno pričakovano doživetje. Mame so nas lepo oblekle in počesale, srečali smo se z otroki drugih zaposlenih, ki smo jih večinoma poznali že od prej, predvsem pa smo nestrpno čakali na prihod vsakoletnega obdarovalca in poimenski klic na oder. Dedek Mraz je namreč prihajal na oder takratnega Lutkovnega gledališča na Rotovškem trgu, nad Mariborsko knjižnico, ki tam domuje še zdaj. To je bil kraj, kjer se je tudi čez leto dogajalo veliko bistvenih reči – lutkovne predstave, pravljične ure, izposoja knjig … Ob koncu decembra pa je bilo tam posebej čarobno.
Šlo je, skratka, za preplet doživetij, prostorov in srečevanj, ki so nas pomembno oblikovali.
