V letih 1964-1965 so stekle številne priprave za vsedržavno proslavo prvega zbora prekomorskih brigad, ki ga po osvoboditvi še ni bilo. Za osrednjo proslavo so določili Ilirsko Bistrico in datum 4. julij 1965. Občina Ilirska Bistrica je podelila domicil 3. prekomorski brigadi, ki je bila zelo zaslužna za osvoboditev Dalmacije, Kvarnerja, Istre in Slovenskega primorja. Z velikimi žrtvami je sodelovala tudi pri osvobajanju Ilirske Bistrice. Za veliko slavje v Ilirski Bistrici so postavili kar nekaj trajnih spominskih obeležij. Proslave v Ilirski Bistrici se je udeležil tudi podpredsednik Jugoslavije Aleksander Ranković.
Prireditve so sledile še naslednje leto, ko so odkrili monumentalni spomenik padlim prekomorcem in domačinom na Hribu svobode, kiparja Janeza Lenassija in Žive Baraga. Za Dan mladosti leta 1966 so postavili doprsni kip Nadi Žagar 20 letni borki, ki je v bojih za Knin izgubila življenje.
Doprsni kip Nade Žagar je izdelal akademski kipar Marjan Keršič Belač pri vhodu v športni park, ki se od tedaj imenuje po tej padli mladinki. Na sliki, svečani nagovor je pripravil Albert Klun (1926-2002), tudi sam borec, oficir te brigade in soborec padle partizanke. Spomenik je odkril predsednik bistriške mladine Anton Prosen.
Na sliki: Tik pred odkritjem spomenika med nagovorom Alberta Kluna, na skrajni levi med častnimi udeleženci prepoznamo: v črni obleki je Anton Prosen, levo ing. Ivan Kukovec, predsednik skupščine občine Ilirska Bistrica, Albin Kuret sekretar obč. komiteta ZKS idr.
Po Nadi Žagar, ki je bila hčerka narodnega heroja Staneta Žagarja, se od tedaj imenuje tudi Mladinski klub, ki je pomembna kulturna ustanova v Ilirski Bistrici. Kipar Marjan Keršič Belač je oblikoval v Ilirski Bistrici tudi še doprsna kipa pesnika Dragotina Ketteja in kip partizanske matere enajstih partizanov Jožefe Maslo, ki je za vedno ostala v nemškem taborišču Dachau. (vč)
