Fran Valenčič, 1878 – 1916, jurist, pesnik, štabni narednik, padel v 7. soški ofenzivi. Rojen v lIirski Bistrici, v trgovski družini. Obiskoval gimnazijo v Gorici in Ljubljani in pravo na Dunaju. Kot srednješolec je bil skupaj z Ivanom Cankarjem in Dragotinom Kettejem član znamenite literarne Zadruge, kjer so si brusili literarne talente mnogi slovenski pesniki. Med leti 1901 in 1905 je objavljal svoje pesmi v Ljubljanskem zvonu, Zgodnji Danici, Slovenskem narodu in drugod.
Njegov največji literarni podvig pri 24 letih, je vsekakor bil prevod libreta Rossinijeve opere » Viljem Tell«, ki je bila uprizorjena v Ljubljani leta 1902 in dosegla velik uspeh. Ivan Cankar ga je kot pesnika visoko cenil.
V Gorici ga je kot pravniškega pripravnika dosegel poziv na fronto. Po kratkem usposabljanju na Madžarskem je bil kot štabni narednik razporejen na samo frontno črto na Doberdob tedaj, ko je bilo tam najhujše.
Iz družinske osmrtnice, ki jo je objavil Slovenski narod, 17. septembra zvemo, da je Fran Valenčič padel na »italijanskem bojišču« na koti 144 na vzpetini Gorjupa kupa, (domačini ji pravijo Vrtača) nad vasjo Jamlje ob Doberdobskem jezeru.
S pesnikovo nečakinjo Jadranko Kranjec in ob pomoči planinskega prijatelja domačina Emila Švare iz Komna smo leta 2004 obiskali Doberdobsko planoto, v želji, da najdemo kakšno sled, ki bi spominjala na pesnika Frana Valenčiča, razen italijanskih spomenikov, ki so slavili zmago zahodnih sosedov nismo našli ničesar. Zaman smo iskali tudi po pokopališčih in bližnjem muzeju pa ni bilo nič otipljivega. Prepričani smo, da je naš pesnik izgubil življenje v enem od silovitih bombardiranjih, ki so odnašala življenja in raznašala razmesarjena telesa tisočih mladih fantov z obeh strani bojne črte.
Franu Valenčiču smo v spomin prižgali svečko in shranili kos kraškega kamna, ki ga je morda oblila tudi njegova kri. Pesnika Frana Valenčiča je celovito predstavila tudi njegova starejša nečakinja Bistrica Kranjec Mirkulovska, tudi sama pesnica v knjigi »Jaz hočem toplih žarkov – Jas sakam topli zraci« skupaj s prevodi v makedonskem jeziku objavljenih pesmi. Tisk »Akademski pečat Skopje 2016«. (139/vč)
