Povojni otroci v Pliskovici

Otroci v Pliskovici na Krasu po vojni čakajo v vrsti za hrano, če bo zanje kaj ostalo v vojaških kotlih jugoslovanske vojske. Tretji v vrsti od leve proti desni je desetletni Marjan Kukanja iz Malega Dola po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča Neumarkt (1945). Fotografija je njegova last. Leta 1944 so partizani iz zasede napadli in pobili nemško kolono vojakov ob cesti med Rihenberkom (sedanji Branik) in Komnom. Nemci so se maščevalno znesli nad domačim prebivalstvom. Domove so izropali, živino odgnali in potem vse požgali. Nad dvesto hiš in gospodarskih poslopij je takrat zgorelo, samo v Komnu 140. Vse ljudi iz Komna in okoliških vasi so 15. februarja 1944 Nemci zbrali na enem mestu in jih od tam odpeljali na 60 odprtih kamionih v mrazu in snegu na železniško postajo v Gradež. Tam so jih naložili na živinske vagone in odpeljali v koncentracijsko taborišče v Neumarkt pri Nürnbergu. Kraševce je v internacijo spremljal vaški duhovnik Viktor Kos (1899–1987), ki se je prostovoljno pridružil nesrečnim faranom. Skupaj z župnikom Kosom in ljudmi je v Nemčijo odšel tudi kaplan Mirko Rener (1919–1993). Kos je s seboj vzel v rjuho zavezana jabolka, s katerimi so se med prevozom v Nemčijo hranili predvsem otroci, ki so se prevažali v zaprtih vagonih brez vode in hrane. Transport je trajal tri dni. Marjan Kukanja se spominja, da je bilo slišati v vagonu le jok in stok. V Neumarktu so internirance razporedili po Bavarski. Trpljenje tisoč sto Kraševcev v nemški internaciji je bilo nepopisno. Stari, onemogli in bolni so ostali v taboriščih. Veliko jih je tam pomrlo od trpljenja, lakote in drugih nadlog. Devetindvajset kraških rojakov je našlo pokoj v nemški zemlji. Ko so se po osvoboditvi vrnili domov, so prebivalci s pomočjo zavezniške anglo-ameriške vojske obnovili domove. Medtem so brezdomci spali in si kuhali na prostem in po ‘štalah’ (hlevih). Otroke, ki so se vrnili iz Nemčije, so oddali sorodnikom ali znancem v rejo, kjer so ostali, dokler niso bili domovi obnovljeni in vsaj za silo vseljivi. Marjan Kukanja se spominja, da so ga septembra 1945 iz Pliskovice poslali na okrevanje v Staro Selo pri Kobaridu, kjer se je hranil z domačim kravjim sirom brez kruha, ker tega ni bilo.