Po šolski reformi leta 1958 so na novo reorganizirali tudi pripravo na služenje vojaške obveznosti. Vsi fantje in dekleta, ki so se vključili v redno srednjo šolo, so imeli predvojaško vzgojo v šoli kot reden šolski predmet. Na učiteljišču v Ljubljani je bil predavatelj predvojaške prof. Mirko Baumgartner -Bongi. Fantje, ki so bili vojaški obvezniki in so se vključili v poklicno izobraževanje so morali opraviti še mesec dni trajajoče predvojaško izobraževanje. Ta mesec dni so preživeli v nekaterih centrih, kjer so jih na vojaško življenje in veščine pripravljali rezervni časniki. Tovrstno izobraževanje so v šolskih počitnicah vodili rezervni oficirji. Sprva so takšni centri bili pri nas v Dekanih, Prestranku in še kje. Kasneje so to delo prevzele posamezne občine in organizacijo so organizirali občinski vojaški odseki za vsako občino posebej. Vodili so jih upokojeni časniki JLA, po spominu: Edo Valenčič, Anton Barbiš, Edvard Gregorčič in verjetno še kdo.
Sam sem na Bistriškem s kolegi sodeloval pri predvojaškem izobraževanju polna štiri leta. Locirani smo bili v stari šoli v samostanskih prostorih v Trnovem. Vsaj 150 obveznikov smo mesec dni poučevali o vojaških veščinah. Udeleženci so bili oblečeni v skromne platnene delovne uniforme in imeli smo trofejno orožje iz 2. svetovne vojne, bolj za videz in vajo. Učitelji smo bili rezervni časniki, absolventi časniških šol JLA, večinoma iz Bileće. Naj jih nekaj naštejem po spominu: Ivan Šuštar, Pavel Surina, Dimitrij Grlj, Herman Malečkar, Bojan Brozina, Marjan Stopar, Jože Maljevac, Jože Žnidaršič, podpisani Vojko Čeligoj in drugi.
Z usmerjenim izobraževanjem je presahnila potreba po tovrstnem izobraževanju.
Na sliki: Skupina obveznikov predvojaške na maršu na vadbene terene nad Ilirsko Bistrico,16.-30.VII. 1962, pogled na Ilirsko Bistrico, stavba nove šole je v zadnjem letu gradnje.
Foto Vojko Čeligoj, Vč/462
