Leto 1972 je bilo za ilirsko-bistriške planince prav posebno leto. Planinsko društvo je slavilo 65-obletnico in bila je priložnost, da se v jubilejnem letu društvo spomne tudi pomembnih društvenih dogodkov in zaslužnih članov.
Posebno pozornost smo namenili spominu na domačina Bogumila Brinška, alpinista, smučarja, jamarja in fotografa-amaterja. Brinšku je tega dne, 20. dec., na njegovem domu pri Brinškovih v Trnovem odkril spominsko ploščo prof. Pavel Kunaver (1889-1988) in z balkona spregovoril zbranim o svojih raziskovalnih srečanjih z Brinškom. V Sokolskem domu smo pripravili fotografsko razstavo in jo predstavili na večerni prireditvi pod geslom »PO POTEH BOGUMILA BRINŠKA«. Pri izvedbi so sodelovali domači jamarji s predsednikom Vladimirjem Žnidaršičem in alpinisti z vodjem Hinkom Poročnikom. Bili sta to tedaj še samostojni sekciji vključeni v domače planinsko društvo. Častni gost večera je vsekakor bil Brinškov prijatelj Drenovec prof. Pavel Kunaver, ki je z izbranimi besedami predstavil svojega mladostnega prijatelja Bogumila Brinška, po Kunaverjevih besedah je bil Brinšek duša Drenovcev in celotne družbe. Njegova smrt na samem začetku svetovne vojne je močno prizdela vse Drenovce.
Na prireditvi v Sokolskem domu, ta večer je bil skoraj premajhen za vse obiskovalce. Na večeru so prisostvovali tudi vsi dosegljivi člani Brinškove družine, kar je večeru dodalo le še bolj svečani značaj.
Po večerni prireditvi sva s prijateljem Dimitrijem Grljem odpeljala prof. Kunaverja in soprogo na njegov dom v Ljubljano. Zakonca Kunaver sta nama s ponosom pokazala »šopek himalajskega cvetja« s himalajskih gora, ki jima ga je prenesel sin Aleš (1935-1984) z ene od himalajskih odprav. Bil je to odkrušek kamna s čudovitimi drobnimi cvetovi lišaja, vidnimi le z močnim povečevalnim steklom, odlomljen na višini 8000 m. Predno sta kamen s cvetjem spravila nazaj v omaro sta ga še nežno pobožala. Mlajši Kunaverjev sin Aleš nam je v Bistrici pripravil nekaj izjemnih gorskih predavanj. S starejšim Kunaverjevim sinom Jurijem sva skupaj »služila cesarja« v Bileći in prepevala v slovenskem vojaškem pevskem zboru, ki ga je vodil dirigent Danilo Čadež. Bil je to tudi razlog, da me je Jurij Kunver povabil k sodelovanju k veliki razstavi ob jamarskem jubileju v Tivoliju, kjer je razstavil nekoliko fotografij tudi iz moje zbirke Brinškovih fotografij.
Na fotografiji z desne prof. Pavel Kunaver prejema darilo Brinškovo sliko z vrha Snežnika, najstarejšo znano sliko Snežnika iz leta 1907. Ob njem Hinko Poročnik za alpiniste, Vojko Čeligoj za PD, Vladimir Žnidaršič za jamarje. (396/vč)
