Anton Urbančič iz Knežaka, po domače Matetov (1926–1990). Rekli smo mu stric Toni. Bil je mamin brat. Eden od 14-ih otrok, ki sta jih postavila na svet Franc Urbančič (1874–1956) in Terezija Urbančič, rojena Štritof v Starem Trgu pri Ložu (1880–1934). Toni je bil zadnji (rojen leta 1926), takemu ponekod pravijo postržek, Bil je celih 22 let mlajši od najstarejše sestre, moje mame. Marija Urbančič, poročena Fatur v bližnje Zagorje na Pivki, je bila prva v nizu otrok, prvorojenka (1904–1949). Njen prvorojenec, moj brat Stane Fatur (1930–1991), je potemtakem imel ob rojstvu komaj štiri leta starega strica. V najstniških letih sta postala vrstnika.
V starih časih je bil praviloma naslednik na posestvu najstarejši sin, tu pa se je primerilo, da je ostal na domu najmlajši. In kmetoval.(gostilno in trgovino, ki so jo imeli prejšnja desetletja, je povojna oblast pobrala). A stric Toni je imel posebno rad konje, najrajši kobile. V štali je ob kravah zmeraj stal skrtačen in lepo rejen par. Taka težka konja se mu najbrže samo za kmečka dela nista splačala. V gozd je zahajal le tuintam. Vendar je imel tako rad konje in se podržal z njimi. Tako tudi na tej sliki, posneti na njihovmi brjači, pred k-luono, ki je vodila na cesto skozi vas. (sf)
