Spomladi 1959 smo se študenje, združeni v Klubu Primorskih študentov, dogovorili, da gremo na tridnevni pohod po Brkinih. S tem smo hoteli tamkajšnjim ljudem povedati, da nanje nismo pozabili. Brkini so v času NOB ogromno naredili za partizane, v 50-ih letih pa so bili že polprazni. Iz prometno zanemarjene dežele so se mlajši drug za drugim odseljevali, največ k morju, mnogi pa tudi ilegalno čez zahodno mejo. – Pohod kakih štiridesetih študentov je šel od vasi do vasi s harmoniko, naklonjeno so nas sprejemali, z jabolčnikom in slivovcem, s tem so bili slejkoprej preskrbljeni. Kjer smo prenočevali, na slami ali senu, smo zvečer priredili miting s petjem in recitiranjem. Drugo jutro smo krenili naprej. Za partizanski golaž so poskrbele ustrezne organizacije občin Ilirska Bistrica in Sežana. – Na Barki (glej sliko) so nas tamkajšnji šolarji pričakali s slavolokom. – 1960. smo pohod izvedli po vaseh Slovenske Istre, 1961. pa po Krasu.