V 60-ih letih 20. stoletja smo mladi iz Zagorja na Pivki obudili tradicijo naših staršev iz časa med vojnama – skupinske pohode na 1796 m visoki Snežnik. Kot oni smo tudi mi šli od doma z lojtrancami in konjsko vprego. Odšli smo na soboto zvečer ok. desetih, v mraku zjutraj dospeli Vrh Pekla, v gozdarski brunarici pustili konje, in krenili skozi temačen gozd, se nazadnje zarili v snežniško ruševje. Želeli smo doseči vrh ob sončnem vzhodu, kar se je malokdaj posrečilo. Vendar je bilo vseeno prelepo, ko smo ga dosegli. Popoldne smo se vračali. In v dolini radoživo “vdrli” na vrtno veselico, na Baču, V Koritnicah ali Knežaku. – Slovenski Jadran mi je objavil to fotko s podnapisom: Tako so mladi Zagorci povišali Snežnik na 1800 m.
Tako smo povišali Snežnik na 1800 m
Slika
