Tovarna Topol Ilirska Bistrica se je leta 1971, ko je fotografija nastala, ponašala s sekalnim strojem Cremona- Milano. Stroj je imel 27 hodov (rezov) v minuti in je bil dolg dobre tri metre. To se pravi, da je vsako minuto odrezal 27 listov furnirja. Preden so les vpeli na stroj so ga morali pariti.
To so bili zlati časi Slovenske lesne industrije, med katerimi je bila občina Ilirska Bistrica s Topolom in Lesonitom, ter Javorjevo stolarno na Baču med močnejšimi lesno-predelovalnimi kraji. Samo v Topolu so takrat letno predelali 16.000 m3 lesa, od tega 10 tisoč kubikov na žagah in 6 tisoč kubikov v furnir. V podjetju je bilo tega leta zaposlenih 310 delavcev, od tega 156 žensk in 8 vajencev. V dveh furnirskih obratih so izdelovali slep in plemenit furnir, v žagarskem obratu so rezali les za najrazličnejšo uporabo, v zabojarni so izdelovali zaboje za sadje in zelenjavo za domači trg, v galanterijskem oddelku pa razne vrste lesenih pladnjev in košarice za razne uporabe.
Zanimiva je širša zgodovina Topola. Podjetje se je nahajalo v starem delu Ilirske Bistrice na posestvu Košomatovih. Tu je bila leta 1899 ustanovljena tovarna testenin, ki je kmalu po ustanovitvi dobila ime »Pekatete« (Prva Kranjska tovarna testenin). Anton Žnideršič- Košomatov jo je zaradi nasilja fašistične oblasti nad njim v tridesetih letih prodal Viktorju Tomšiču, ki je po požaru opustil proizvodnjo testenin in se preusmeril v lesno industrijo. Po drugi vojni je bila njegova tovarna nacionalizirana in dobila ime Topol. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so podjetje združili z Lesonitom, po osamosvojitvi pa je zaradi večletne poslovne zgube podjetje usahnilo. Danes je od Topola ostalo nekaj stavb, ostala večina pa spominja, če se ironično izrazim, na Črnobil.
