Ta tragični dogodek iz prve svetovne vojne nam je otrokom pripovedovala moja mama Tončka Bernik roj. Omladič, ki je preživela prvo svetovno vojno kot peto otrok družine Jožeta Omladiča, mojega deda, kmeta iz Poljč pri Braslovčah. V družini mojega deda je bilo v začetku prve svetovne vojne 12 družinskih članov: starši in deset otrok. Najstarejši Filip (stric Lipe) star 24 let, najmlajša Slavica šest let. Za služenje vojaščine so bili takrat primerne starosti stari oče in najstarejša sinova (Lipe in Pepče), ki so bili tudi kmalu vpoklicani v vojsko in so odšli na fronto. Doma, na dokaj velikem posestvu, je ostala stara mama z ženskim delom družine, dvema mladoletnima sinovoma in najmlajšo Slavico. Posestvo je ostalo brez pomembnih delovnih rok. Zaradi tega so takratne oblasti družini dodelile za pomoč na kmetiji ruskega ujetnika, ki so ga vsako jutro pripeljali iz Braslovč za pomoč pri delu. Zadovoljstvo je bilo obojestransko. Ujetnik je bil prizadeven in je z veseljem opravljal delo. Domači so ga imeli radi. Postal je kar družinski član. V osrednjem delu doma v »hiši« kjer se je družina shajala, je na steni visela stara, skoraj zarjavela pištola, za katero ni nihče vedel od kod se je vzela. Ni se jim zdela nevarna, ker so menili da ni nabita. Ujetniku, ki je imel v svoji domovini tudi otroke, se je posebno priljubila najmlajša v družini Slavica, ki bi morala kmalu v prvi razred osnovne šole. Večkrat se je z njo šalil. Enkrat, ko so sedeli v hiši je snel staro orožje s stene in ga za šalo nameril v Slavico in jo v prepričanju, da je nenabita in zarjavela, sprožil. Toda pištola je bila nabita, a zaradi starosti ni imela velike udarne moči. Kljub temu je krogla zadela Slavico v čelo in jo ranila. Krogla v čelu je ostala takoj za čelno kostjo. Mati in starejše sestre so začele brezupen boj, da bi deklico rešili. Po celi Sloveniji in še čez so iskali zdravnika kirurga, ki bi ji lahko z operacijo kroglo odstranil. Toda vojna je bila v polnem razmahu. Vsi tovrstni zdravniki kirurgi so bili na fronti. Nikogar niso našli, da bi jo operiral in s tem skoraj zagotovo rešil. Deklica je s kroglo v glavi živela še pol leta in tik pred vstopom v šolo umrla. V tem času so bili v vojni oče in oba starejša brata. Vsi trije so preživeli vojno in se ob koncu vrnili domov. Veselja ob vrnitvi ni bilo, njihova ljubljenka, najmlajša sestrica Slavica je bila mrtva. Ujetnik je v obupu in grozi, ko je videl kaj je storil, skoraj ponorel. Brezglavo je begal po poljih in se obtoževal. Domači zanj niso zahtevali nobene kazni. Bila je nesreča, bila je vojna. Fotografijo hrani in zapisala Vlasta Bernik