Že nekaj časa spremljam portal Kamra in všeč so mi te stare slike in zgodbe, ki lepo pašejo zraven. Tudi v našem domačem albumu bi se našla kakšna fotografija o kateri bi se dalo kaj napisati in tole bo sedaj moja prva objava …
Vsak začetek je težak in prav gotovo tudi delo ki ga opravljajo osebe na sliki ni bilo lahko. Ženin stari ata Alojz Krašovec je že leta 1936 kupil vinograd na hribčku v Strtenici. Očitno je bil pridelek v tem starem vinogradu vse slabši in tako so jeseni leta 1959 pričeli s pripravo terena za novo zasaditev vinske trte. Da bi trta dobro rodila je bilo potrebno celotno parcelo globoko prekopati in temu opravilu so rekli tudi rigolanje ali rotanje.
Na fotografiji se vidi začetek del, ko so v spodnjem delu parcele po celi širini skopali približno 1 meter širok in 1 meter globok jarek, potem pa so se razdelili v skupine po 3 do 4 in s pomočjo lopat, krampov in krampic nadaljevali prekopavanje terena proti vrhu parcele. Ko so prekopali čisto do vrha pa delo še ni bilo končano. Sedaj je na vrhu po celi širini parcele nastal en jarek in da bi ga zapolnili je bilo potrebno tisti višek zemlje ki je nastal ob izkopu jarka spodaj, na lesenih nosilih znositi na vrh.
Kar težaško delo, a to so bili zdravi kmečki ljudje, vajeni dela in kot je videti na sliki je bilo pri delu veliko dobre volje. Prav gotovo pa je bilo tudi kaj zaljubljenosti zraven, saj imamo na sliki dva para, ki sta svojo ljubezen kronala z zakonsko zvezo. Silvo in Rozika sta se poročila januarja 1961 in tri leta pozneje še Ivan in Marija.
Stari ata Alojz je bil dober gospodar in z delom v vinogradu je imel veliko veselje. Pozneje je od sosedov kupil še kak starejši vinograd, zgodba s prekopavanjem in sajenjem se je ponovila in vina je bilo kmalu več kot za domače potrebe.
Na fotografiji iz leta 1959 imamo skrajno desno gospodarja Alojza Krašovec, v jarku pa so od leve: Karel Fajs, Alojzij Krašovec, Rozika Krašovec, Silvo Hostnik, Ivan Hostnik in Jože Mohor. Zadaj levo stoji Jožefa Krašovec, desno od nje njena sestra Marija Krašovec in v ozadju je lepo vidna še stara »Cingelova« hiša.
Tukaj bi se lahko tale zgodba tudi končala, a ker so najboljše stvari vedno tri jo peljimo še malo naprej. Vino je bilo treba prodati in ena od boljših priložnosti za to je bila na Marijin praznik 15. avgusta, ko se je pri Sv. Roku nad Šmarjem pri Jelšah zbrala množica romarjev od blizu in daleč. Tudi naslednji dan, na Rokovo je bilo je bilo podobno.
Alojz je poznal družino Vreže in njihova hiša, čisto zraven cerkve Sv. Roka, je bila idealna lokacija za točenje vina. Dovolili so mu da je imel v njihovi kleti sod vina in zunaj pred vhodom se je hitro nabrala množica žejnih romarjev, tako da je hitro rabil še kakšno pomoč da je lahko vse postregel.
Tako se je leta 1984 zgodilo da sem se jaz znašel med žejnimi romarji, ki so čakali pred kletjo, postregla pa me je Alojzova vnukinja Marija. Marijo sem malo poznal že od prej, ampak rekel bi da je tista prava iskrica preskočila takrat in poroka leta 1991 je bila v cerkvi Sv. Roka.
Verjamem da ima za najino srečno zvezo veliko zaslug tudi Alojz Krašovec, ki je bil vsestransko nadarjen možakar, do vinske trte pa je gojil še posebno ljubezen.
Ernest Ivić
