Kot pedagoški svetovalec za šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji sem namenjal večino pozornosti in aktivnosti jezikovnemu izpopolnjevanju tamkajšnjega pedagoškega osebja (vrtnaric, tako so rekli vrtčevskim vzgojiteljicam, osnovnošolskih učiteljev, profesorjev srednjih in višjih srednjih šol). Redni letni seminarji so bili vsako jesen, pred začetkom pouka. Navadno so se začeli frontalno, za vse udeležence, s nastopom uglednega slovenskega ustvarjalca, raziskovalca in poznavalca, ki smo mu rekli častni gost (Ciril Zlobec, pesnik, prevajalec, politik, Aleksandra Kornhauzer, mednarodno znana in priznana kemičarka in pedagoginja, Matjaž Kmecl, literarni zgodovina, pisatelj, dramatik, politik. Miha Tomšič, stojni inženir, mednarodno priznani strokovnjak za energetiko in varstvo narave). Temu, običajno nekoliko slovesnemu uvodu je za kakih 25 povabljencev sledila gostiteljeva pogostitev slovenskih in italijanskih gostov, predstavnikov italijanskih in slovenskih šolskih oblasti. – V naslednjih seminarskih dneh so reči potekale ločeno, prilagojeno stopnjam šol.
V poletnih počitnicah pa je bil zmeraj izveden enotedenski seminar za 40-50 prijavljencev na razpis, v različnih krajih Slovenije, vsebinsko prilagojen aktualni didaktični problematiki in vsakokratnemu kraju rezidence. Navadno se je organizacija naslonila na tamkajšnjo terensko enoto Zavoda za šolstvo, ki jih je bilo 8 (Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Kranj, Novo mesto, Koper in Nova Gorica). Tako smo tudi s seminarji obšli in spoznavali vso Slovenijo.
Na zgornji sliki smo na sprejemu v prostorih znamenite papirnice Videm-Krško poleti 1988. Na levi stoji pedagoška svetovalka Milena Ivšek, domačinka, svojčas svetovalka OE Celje, tedaj pa na sedežu Zavoda v Ljubljani koordinatorica skupine pedagoških svetovalcev za slovenščino. Peti z leve je dolgoletni in osebnostno izstopajoči ravnatelj srednje šole v Rojanu Josip Pečenko. (sf)