Letu 1958, ko so planinci postavili Zavetišče na Velikem Snežniku, je v letu 1959 sledila gradnja snežniške ceste. Spet so se izkazali pripadniki JLA, ki so se zagrizli v kraško pečevje in v dveh etapah zgradili prepotrebno snežniško cesto.
Društveni predsednik Drago Karolin je v spominski album zapisal:
»Leto 1959 prinaša novo težko nalogo: Gorsko cesto na Snežnik.
Začetek gradnje, 27. maja 1959. Z vso silo so se pognali pripadniki slavne JLA v borbo s kamnitim svetom, da bi zgradili cesto vsaj do višine 1570 m. Za gradnjo ceste je nakazala uprava Okrajnega gozdnega sklada dotacijo 3.400.000.- din
Na Dan borca – 4. julija 1959 je slovesno zaključen prvi kilometer ceste od višine 1335m do 1450m. Po njej se kot prvi peljejo ponosni graditelji z jugoslovansko zastavo.
Nepozabni prizori ob proslavi Dneva borcev 4. julija 1959.
Zastopniki PD in SZDLJ v prisotnosti predstavnikov civilnih in vojaških oblasti izražajo priznanje in zahvalo graditeljem. Po komaj zgrajenem cestišču, izsekanim skozi težko prehodno pečovje, privozi prvi avtobus z izletniki iz Kopra na višino 1450m. »
S fotografij prepoznamo poleg večje skupine vojakov tudi še Draga Karolina (PD, nekateri člani Ida Maraž, družina Klanšček …), kap. Nikolo Martinića (JLA), Mirko Lavrenčiča (SZDL), Albina Kureta (ZK) …
»Prva etapa gradnje snežniške ceste začeta 26. maja je bila zaključena 9. avgusta 1959. Druga etapa gradnje pa je potekala od 18. oktobra do 1. novembra 1959, ko je graditelje zaustavil prvi večji sneg.«
Cesta pa je bila narejena do konca ceste, do Obračališča v višini 1570m.
In bistveno pripomogla k oskrbovanju koče na Snežniku in olajšala hojo izletnikom na to našo 1796m visoko goro. Vsem, ki so vgradili svoje žulje v snežniško cesto, in omogočili obisk tudi tistim, ki tega, če ne bi bilo snežniške ceste, ne bi zmogli, gre resnično velika zahvala.
250/vč
