Grozdje in vino pomenita v Sloveniji okoli 12 odstotkov vrednosti kmetijske proizvodnje. V začetku leta 2010 je bilo v register vpisanih 28.000 pridelovalcev grozdja in vina, ki so obdelovali skupno 22.000 hektarov vinogradov (približno 3 odstotke kmetijskih zemljišč), od tega je 3.000 ha na Vipavskem, 2.000 ha v Goriških Brdih, 750 ha na Krasu in 2.300 ha v Istri.
Izvozno-uvozni status se pri vinu spreminja, pri čemer je Slovenija tradicionalno izvoznik kakovostnega vina in uvoznik namiznega vina. V novo stoletje in tisočletje so slovenski vinarji prišli opremljeni s spoštovanjem do kulturnega izročila prednikov o trti in vinu ter z izkušnjami in znanjem, ki ga je treba nenehno izpopolnjevati. Slovensko vino se danes s spretnim in podjetnim načinom promocije in prodaje vin mnogih vinarjev prodaja po vsem svetu. O vedno višji vinski kulturi pričajo, na primer, odlične kleti z vso potrebno tehnologijo za pridelavo, zorenje in ohranjanje vin ter številne prireditve, povezane s kulinariko, kulturo in turizmom.
Kljub velikemu pomenu, ki ga ima vinarstvo v našem življenju in splošni kulturi, mu to še ne zagotavlja stalnega napredka in uspešnosti – vinarji so pred vedno novimi izzivi pri pridelovanju in prodaji vina, pred novimi okoljskimi in komercialnimi izzivi, ki jim niso vedno vsi kos. Navezanost na kulturno dediščino trte in vina, ljubezen do njega ter želja po novih znanjih in širjenju obzorja pa vedno iščejo in ponujajo nove priložnosti in optimističen pogled v prihodnost.
