Vojaška obveznost je bila splošna in osebna za vse prebivalce Avstro-Ogrske. Zajela je vse sposobne moške med 18. in 42. letom starosti.
Naborniki so na služenje vojaškega roka v času miru odhajali v letu, ko so napolnili 21 let. V času vojne so vpoklicali tudi 17-letnike, ki so v tekočem letu napolnili 18 let. Tako je v vojni padlo več kot 15 prekmurskih 17-letnikov. Pred letom 1912 je vojni rok v pehoti in topništvu trajal tri leta (kasneje dve leti), v konjenici pa štiri leta. Do leta 1912 služenje vojaškega roka ni zajelo vseh vojaških obveznikov, temveč so vsako leto določili potreben kontingent nabornikov. V tem času je vojaški rok služila približno 1/3 od skupnega števila vojaških obveznikov. Do leta 1914 so se kontingenti vojaških obveznikov, ki so služili vojaški rok, postopoma povečevali. V Prekmurju je avstro-ogrska armada, v času od julija 1914 do aprila 1918, mobilizirala letnike 1865–1900. Po okvirni oceni je bilo mobiliziranih več kot 25.000 prekmurskih mož, kar predstavlja več kot polovico celotne moške populacije v Prekmurju. Po ljudskem štetju, leta 1910, je v Prekmurju (današnje ozemlje) živelo 90.684 prebivalcev, od tega 44.219 moškega spola.
