18. avgusta leta 1703 se je rodil jezuit, astronom, misijonar, politik in mandarin, matematik in demograf Ferdinand Avguštin Hallerstein, ki je daleč od svoje domovine dosegel svetovno slavo. Njegov oče je bil graščak v Mengšu.
V Mengšu je hodil v osnovno šolo, v Ljubljani pa je dokončal jezuitsko gimnazijo in študij filozofije.
Izjemen astronom svetovnega slovesa Ferdinand Avguštin pl. Hallerstein je po končanem ljubljanskem jezuitskem kolegiju nadaljeval študij matematike in astronomije v Gradcu in na Dunaju. Leta 1739 je kot jezuit prišel v Peking, kjer je sodeloval pri pripravi velikega atlasa Kitajske in iz davčnih listin izračunal število prebivalcev cesarstva. Njegova izjemna poklicna pot ga je vodila od dvornega astronoma, vodje cesarjevega matematičnega oddelka z astronomijo do mandarina. Hallerstein je izdelal zvezdni opazovalnik, kar je veljalo za izjemen znanstveni dosežek. Opazoval je zvezde, komete, planete in satelite, Sončeve in Lunine mrke, organiziral astronomske meritve v krajih cesarstva ter opazovanja redno opisoval v različnih evropskih znanstvenih revijah.
Leta 1748 je celo odkril komet. Njegovemu astronomskemu delu v čast so leta 2003 poimenovali asteroid, ki je danes poznan pod imenom 15071 Hallerstein.
Ko je zvedel, da je jezuitski red ukinjen, ga je to hudo prizadelo. Zadela ga je srčna kap in je kmalu nato 29. oktobra 1774 umrl v Pekingu. Pokopan je na jezuitskem pokopališču v Pekingu, kjer je na njegovem nagrobniku izpisano njegovo ime v latinskem in tudi v kitajskem jeziku (Liu Songling).
Številna Hallersteinova pisma sorodnikom na Kranjsko ter cerkvenim in znanstvenim organizacijam doma in v tujini pričajo o neverjetno bogatem opravljenem delu, posebno na področju kraljevske znanosti – astronomije. V pismih svojemu bratu in sestri lahko beremo o njegovem odnosu s kitajskim cesarjem, o težavah misijonarskega dela in krščanstvu na Kitajskem. Še več o njegovih odkritjih pišejo publikacije priznanih evropskih strokovnih združenj, kot so Londonska kraljeva družba ter sanktpeterburška in pariška akademija znanosti.
Slovenci pravzaprav šele v zadnjih letih odkrivamo, kaj in kako veliko vsega je naredil do konca svojega življenja ta izredno delavni in zanimiv Gorenjec. Hallerstein je eden najpomebnejših slovenskih izobražencev preteklosti.
V Arhivu RS upajo, da bi nekoč Hallerstein v Ljubljani dobil svoj spomenik. Ideja je, da bi na zelenici pred Gruberjevo palačo postavili repliko njegovega znamenitega astronomskega inštrumenta, ekvatorialne obročaste krogle za opazovanje zvezd, ki je še danes razstavljen na strehi observatorija v Pekingu.
