Slikar in knjižnica.
Knjižnica je bila s Černigojem povezana. Nekdanja ravnateljica Kosovelove knjižnice Sežana Lučka Čehovin je v Černigoju prepoznala velikega umetnika. Z globokim človeškim čutom je dosegla, da je Avgust Černigoj zadnja leta svojega življenja preživel v Hotelu Maestoso, že dobro leto po njegovi smrti pa je bila v Lipici odprta galerija po zamisli Novega kolektivizma, v kateri lahko občudujemo stalno zbirko slikarjevih del.
“Černigojevo prijateljstvo z našo knjižnico je že večletno in ima dragocene sledove. Knjižnica je okrašena z njegovimi grafikami, Černigojeva so plakat in vabila, s katerimi knjižnica vabi na prireditve, naše knjige so opremljene s Černigojevim ekslibrisom in vsako leto nam za novo leto pokloni voščilnico, po kateri je knjižnica že znana po vsej Sloveniji.
Kadarkoli pride Černigoj v knjižnico, se ga razveselimo, saj nam tudi v temačnih dneh prinaša dobre volje in vedrega duha, pa tudi pikre besede niso redke, s katerimi nas včasih tudi zasluženo pokritizira. Skratka, čutimo, kot da je Černigoj naš, in sprejmemo njegove besede vedno kot dobronamerne.
Zanimivo je Černigoja opazovati, kako se zna vedno veseliti lepega, s kakšnim zanimanje pregleduje nove knjige, občuduje njihovo opremo, pa tudi rad bere. V Černigoju nikoli ni kančka zavisti in samoljublja. Nasprotno, zadovoljen je, če vidi kvalitetna dela mladih umetnikov /…/.” (Čehovin, 1983)