Nadaljnjo življenjsko pot je Avgust podrobno opisal v svojem drugem življenjepisu iz leta 1951.17 Po končani srednji šoli je želel nadaljevati študij na tehniški visoki šoli v Ljubljani, vendar absolventov tehniške srednje šole tam niso sprejemali – za razliko od enakovrednih šol v tujini, kjer so ti imeli celo prednost. Pozno jeseni leta 1929 se je zato odpravil v Francijo, kjer je bil njegov brat Alojz izseljeniški komisar na jugoslovanski ambasadi v Parizu. Nadejal se je, da se bo naučil francoščine in da mu bo z bratovo pomočjo uspelo nadaljevati študij.
Potovanje v Francijo in doživljaje na začetku bivanja v tej deželi je slikovito opisal v članku Seja v Metzu, ki ga je v treh nadaljevanjih objavil v Koroškem fužinarju.18 Zaposlil se je 1. decembra kot inženir stažist z mesečno plačo in socialnim zavarovanjem za leto dni v elektrarni in laboratoriju za preizkušnjo goriv SALEC (Société Alsacienne et Lorraine d’Électricité) na severovzhodu Francije v pokrajini Moselle v kraju Creutzwald-la-Croix, današnjem Creutzwaldu, znanem po rudniku premoga. Obenem je izredno študiral na elektrotehniškem inštitutu v Strasbourgu. Dobro se je naučil francoščine, pomagal si je lahko tudi z nemščino, ki so jo tedaj še govorili mnogi prebivalci v tej pokrajini ob nemški meji. Zaradi prevelike oddaljenosti od kraja študija si je 1. novembra 1930 poiskal službo bližje inštituta, in sicer v železarni družbe Société des Hauts-Fourneaux, Forges at Aciéries de Pompey, v kraju Pompey blizu Nancyja, kjer je delal v kemijskem in fizikalnem laboratoriju kot kemik. Sočasno je v Parizu eno leto študiral novinarstvo na Visoki šoli za politične vede.
Medtem je maja 1930 Voranc pobegnil na tuje in brez vednosti drugih s seboj odnesel nekaj denarja iz Bratovske skladnice in Klavnice, kar so mu nekateri očitali kot krajo. Voranc se je nepravilnosti zavedal, zato je takoj pisal bratu Gustlnu v Francijo, da naj z bratom Alojzom poskrbita za vračilo dolgov. Tudi o tem piše Avgust Kuhar v članku Seja v Metzu. Brat Alojz je zadevo uredil tako, da je za del dolga založil denar trgovski poslovodja Anton Čop iz Guštanja, za drugi del pa je zastavil Vorančeve parcele, ki jih je Voranc že pred begom kupil na Preškem vrhu.
17 KUHAR, Avguštin: Življenjepis. Tipkopis na treh straneh z dne 8. septembra 1951. Hrani Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem.
18 KUHAR, Avgust: Seja v Metzu. Koroški fužinar, 1955, št. 10–12, str. 28–29; Koroški fužinar, 1956, št. 1–3, str. 34; Koroški fužinar, 1956, št. 4–6, str. 21.