Leta 1750 je Peter Pavel Glavar ustanovil svoj beneficij — denarno ustanovo z namenom zagotovitve sredstev za tretje duhovniško mesto v Komendi. Za svoj beneficij je pri deželni vladi naložil 3200 florintov, kasneje pa je vložek še povečal z dodatnim denarjem in posestjo. Beneficiati (duhovniki, ki v zameno za svoje delo uživajo sredstva beneficija), naj bi se preživljali iz obresti naloženega kapitala in iz posesti.
Za bivališče beneficiatom je dal postaviti beneficijsko hišo, ki so jo začeli graditi 11. aprila 1752. Glede načrtov za gradnjo je baronu Testaferrati poročal, da hiša ne bo velika, »ker nimam namena graditi palače, ki ni primerna za beneficiata, kateremu bosta dosti dve sobi in ena soba za knjižnico«. Pri delu je sodelovalo 14 zidarjev in menda kar 618 komendskih župljanov, ki so pri zidanju navdušeno pomagali in zgradbo postavili v 40 dneh.
Med najpomembnejše kulturne zaklade v Komendi sodi prav knjižnica, ki jo je Glavar umestil v beneficijsko hišo. Hrani okrog 1400 knjig, večji del iz Glavarjevega časa. Večino je ustanovitelj nakupil sam, nekatere pa so mu podarili drugi, med njimi njegov domnevni oče Peter Jakob Testaferrata in novomeški prošt Martin Jebačin. Glavar je vrednost knjižnega gradiva v knjižnici ocenil na 2000 florintov, kar je bilo skoraj toliko, kolikor je stala zidava zgradbe.
Knjižnični fond odseva Glavarjevo široko zanimanje za različna področja: večji del gre za različna teološka dela pa tudi knjige s področja zgodovine, medicine, filozofije, gospodarstva, geografije, jezikoslovja, glasbe celo rekreacije in športa ter drugih področij. Med njimi so rokopisi Glavarjevih filozofskih in teoloških razprav, ki so vezani v 5 knjig. Večina knjig je bila izdana v času Glavarjevega življenja. Knjižnica hrani tudi več zemljevidov in celo inkunabulo – Sveto pismo iz leta 1481. Večina gradiva je v latinščini in nemščini, v slovenščini sta le dve knjigi. Prvi popis svojih knjig je začel pripravljati že Glavar, a ga ni dokončal. Skrb za knjižnico je po Glavarjevi selitvi v Lanšprež prevzel njegov posinovljenec in beneficiat Jožef Tomelj, ki je leta 1778 sestavil popoln seznam knjig.
Inventar knjižnice vsebuje tudi nekaj merilnih instrumentov in drugih predmetov. Na južni steni sta oltarna niša s križem in relikviarij, kar kaže, da je Glavar pred selitvijo v Lanšprež tukaj krajši čas živel, prostor pa verjetno uporabljal tudi kot kapelo.