Z zgodnjo smrtjo Ivana Kuharja – Kuharjevega Anzana (dopolnil je šele 39 let) je nastala velika izguba: kmetija je ostala brez pravega gospodarja, družina brez moža in očeta. Ostala je mati brez sina, ostali so trije bratje. Mi smo izgubili domoljuba; ljubitelja koroške besede, zapisovalca, pisca, ki je svoje delo šele začel.
Vse Kuharjeve »pobe« je povezovala navezanost na domačo zemljo, ki so jo izkazovali tudi z ohranjanjem etnoloških vsebin in slovstvene folklore (ljudskega slovstva). Drug drugega so spodbujali k popisovanju domačijskosti oz. ohranitvi vsega, kar je naše (posebej Avgust preko svojega uredniškega dela v Koroškem fužinarju).
Nekatera njihova besedila oz. odlomke lahko beremo kot dokument nekega časa in prostora; a le Voranc je presegel dokumentarno dimenzijo in prešel v čisto literaturo.
Ustvarjanje Ivana Kuharja – Kuharjevega Anzana globoko korenini v slovstveni folklori, ki je imela v preteklosti v vsakdanjem življenju veliko večji pomen kot danes. Čeprav gre piscu v obeh besedilih v prvi vrsti za to, da ohrani/zapiše čim več naše identitete, to ni njegov edini namen. S svojim pisanjem odkriva plasti duhovne kulture naroda in na določenih mestih na prehodu v literaturo ponuja bogate jezikovne in estetske odtenke.
Vsi Kuharjevi pobi so imeli veliko povedati, bili so taki, da »bi jih najbrž razneslo, če ne bi pisali«.13 Taki pa so samo največji med nami.
Literatura in pisni viri
Gorenšek, Rok (1999). Rozalija Kotnik, Podpečka Roza (1915–1999). V: Viharnik, št. 2, str. 25. Gorenšek, Rok (1975). Pusovnikov Anzi. V: Koroški fužinar, št. 4, str. 73–74.
Naznanilo za II. Kmečki tabor (1937). V: Koroški klic, Glasilo Gospodarske zadruge za Mežiško dolino r. z. zo. z. na Prevaljah, letnik I, št. 2, 21. 6. 1937, str. 9. Pridobljeno na https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GMZGDDQP/72822895-126c-496c- 93fc-bd93e3698f79/PDF (20. 7. 2017).
Kokal, Avgust (1984). Moje ovseti. V: Koroški fužinar, št. 1, str. 39–41.
Kotnik, Beno (1963). Kmečka ovset v Mežiški dolini. V: Koroški fužinar, št. 1–3, str. 25–36. Kuhar, Avgust (1956). Smo svatje se zbrali … V: Koroški fužinar, št. 1–3, str. 20.
Kuhar, Ivan (1937). Koroška kmečka ovset iz Mežiške doline: igra v petih dejanjih (vsi hranjeni tipkopisi). Hrani: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Ms Kuhar, Ivan: Koroška.
Kuhar, Ivan (1938). Kose svitle smo sklepali. V: Naš dom, 2. zvezek, str. 107–111.
Hrani: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Signatura: K 1054/1938.
Potočnik, Ana (2001). Koroška kmečka ovset. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani.
Pedagoška fakulteta. Oddelek za razredni pouk.
Snoj, Marko (1997). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. Sušnik, Tone (2005). Kotlje. Ljubljana: Prešernova družba.
Verdinek, Bojana (2002). Lesene cokle. Folklorne pripovedi Mežiške, Mislinjske in Šaleške doline.
Ljubljana: ČZP Kmečki glas.
Ustni viri
Elizabeta Antolič, roj. Rožen (Incnova Lizika) v Podgori, 1934; Ravne na Koroškem, Čečovje. Marjan Gorenšek, roj. v Podgori, 1952; Ravne na Koroškem, Brdinje.
Danica Hudrap (vnukinja Ivana Kuharja), roj. v Slovenj Gradcu, 1963; Ravne na Koroškem. Marjan Ivartnik (Pavšerjev Marč), roj. v Slovenj Gradcu, 1964; Ravne na Koroškem, Podgora. Jožica Kačič, roj. Štruc na Selah, 1942; Ravne na Koroškem, Preški vrh.
Beno Kotnik (Lubas), roj. v Mariboru, 1931; Ravne na Koroškem, Podgora. Antonija Grabner, roj. Merkač v Kotljah pri Štalekarju, 1929; Črna na Koroškem.
Filip Merkač (Štalekarjev Lipi), roj. v Kotljah pri Štalekarju, 1933; Ravne na Koroškem, Kotlje. Frančišek Merkač(Štalekarjev Franc), roj. v Kotljah pri Štalekarju, 1924; Ravnena Koroškem, Brdinje. Terezija Pepevnik, roj. Herman v Kotljah, 1928; Ravne na Koroškem, Kotlje.
Pavla Perić, roj. Štruc na Vrheh pri Slovenj Gradcu, 1937; Ravne na Koroškem, Kotlje.
Mojca Petrič (pravnukinja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca), roj. v Slovenj Gradcu, 1976; Šoštanj, Lokovica. Zdenka Petrič, roj. Rakovnik v Slovenj Gradcu, 1950; Ravne na Koroškem, Javornik.
Marija Potočnik (Pokrovova Micka); roj. pri Pokrovu na Uršlji gori, 1926; Ravnena Koroškem, Uršlja Gora. Aleksander Ristič, roj. V Zemunu (Novi Beograd), 1939; od 1946 v Sloveniji, Ravne na Koroškem, Kotlje. Ana Ristič (hči Ivana Kuharja), roj. Kuhar na Stražišču, 1942; Ravne na Koroškem, Kotlje.
Rozalija Rožen (Roza), roj. Kričej na Brdinjah, 1928; Ravne na Koroškem, Podgora. Kristijan Steiner (Štajnerjev), roj. na Brdinjah, 1934; Ravne na Koroškem, Brdinje. Alojz Štruc, roj. na Lešah, 1939; Ravne na Koroškem, Podkraj.
Janko Torej, roj. v Vuzenici, 1944; Ravne na Koroškem.
Informatorji z naslovi 54 pripovedi
Elizabeta Antolič: Nisn hotva plesat, Kojni z vozom u igri, Iz neke druge igre
Jožica Kačič: Najemniki na Kuharjevi bajti, Anzanou grob
Antonija Grabner: Voranc je izbrau prostor, Nevesta je peva, Živo u spomino, Sn pomagava sadje pobirat, To je bla za Kotle vǝlka reč, Napelali so elektriko, Pijača za odrasle in otroke, So hotli igrat v Črni
Filip Merkač: Anza je hodo mavo kontrolitat, Moja sestra je mogva japke pobirat, Moužnarji so me zbudli, Jǝs pamamneki hrajeno, Naš fotǝr ni igrau, Kregl so mǝrli kupit
Frančišek Merkač: Je bva taka navada, Cela ouset je vejka reč, Ni bvo u scenarijo
Terezija Pepevnik: Anza sadjar, Otroci pri Anzanu in njegovi mami, Fajn igra
Pavla Perić: Vǝlko prostora, Se spomnem…, Nisn vedva naprej, Še ena družica
Mojca Petrič: Anza je vodo zrihto, Bil je pravi kmet, Nimel samo Voranc rad solate, Bil je nabrit, Dobǝr pripovedovauc, Ja, Anza, naš
Zdenka Petrič: To je blo pa res
Aleksander in Ana Ristič: Drevesnica
Ana Ristič: Šop lasí, Zmržjen kròh, Vicmoher, Dvojno žiuleje, Nadomestek očeta, Skrb za nečakinji, Na atanou grob, Ti s’ pa Kuharjeva
Rozalija Rožen: Anza je napiso Kmečko ouset, Jǝs sn tot igrava, Camar in družica
Alojz Štruc: Za ples smo vadli že prej, Ani u domo ani pǝr Štalekarjo, Jǝs sn biu pastir, Z igro u Sloven Grac, Kotle al Sloven Grac?, Po ouseti smo pami tǝsto reč naprej pelali
13 Misel je zapisana v posthumni knjigi Anthonija de Mella Minuta nesmisla. Nova Gorica: Eno. 2000.