Jurij Dalmatin (1547–1589), slovenski protestantski pisatelj in teolog, je zraven Primoža Trubarja eden najpomembnejših osebnosti 16. stoletja. Njegov prevod Svetega pisma v slovenski jezik predstavlja vrh slovenske protestantske književnosti in ima neprecenljivo kulturnozgodovinsko vrednost, saj je odločilno vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika.
Dalmatin si je že v času študija v Tübingenu (1566–1572) za svoj življenjski cilj zastavil prevod Biblije in v to vložil vse svoje moči. Pri prevajanju se je oprl na Luthrov nemški prevod Biblije ter zgodnejši Trubarjev prevod Nove zaveze. Delo je dokončal do leta 1578. Za natis si je pridobil finančno podporo deželnih stanov Kranjske, Koroške in Štajerske (1578) in odobritev revizijske komisije, ki je ocenila teološko in jezikovno ustreznost prevoda (1581). Natis Biblije je bil sprva zaupan tiskarju Janžu Mandelcu, ki je od leta 1575 deloval v Ljubljani. Priprave na natis pa so izzvale ostro katoliško protireakcijo. Nadvojvoda Karel, nasprotnik protestantizma, je tiskanje knjige prepovedal, Mandelca pa izgnal iz avstrijskih dednih dežel (1581).
Ker tiskarne na Slovenskem ni bilo več, so protestanti natis zaupali saškemu tiskarju Samuelu Selfischu. Biblia, tu ie, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamenta je bila natisnjena novembra 1583 v Wittenbergu. Izšla je z letnico 1584 v 1.500 izvodih. V domovino je pripotovala skrita v sodih. 870 izvodov je dobila Kranjska, 330 Štajerska in 300 Koroška. Leta 1602 je papež Klemen VIII. izdal dovoljenje, da smejo slovenski prevod Svetega pisma pri bogoslužju uporabljati tudi katoliški duhovniki.
Do danes se je ohranilo okoli 80 izvodov Dalmatinove Biblije, od tega 37 v Sloveniji. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj hrani dva izvoda. Enega je po drugi svetovni vojni pridobila iz fondov ptujskega Muzejskega društva, drugega ji je leta 1991 podaril dr. Mitja Vošnjak.
