Rodil se je leta 1952 v Rieti v Italiji kot sin slovenskih staršev. Iz Italije se je skupaj s starši odselil v Kanado, natančneje v Toronto, kjer je tudi študiral.
Kot glavna predmeta si je izbral eksperimentalno fotografijo in grafiko. Vzporedno je študiral tudi slikarstvo, sociologijo in humanistične vede. Diplomiral je na akademiji za likovno umetnost na York university v Torontu leta 1974. Po diplomi se je preživljal kot delavec na tekočem traku, kot glasbenik in taksist. Leta 1981 živi, ustvarja in razstavlja v Sloveniji. 1982. se vrne v Toronto. Leta 1985 se končno odtrga od mestnega vrveža in se preseli v mirno dolino Soče, na Most na Soči, kjer živi se danes. Trenutno[19] poučuje na Osnovni šoli Dušana Muniha Most na Soči.
Njegova dela zajemajo vse umetniške tehnike: prevladujejo kolaži, fotografija in slikanje na platno. Kot podlago za svoje stvaritve uporablja platno ali vezano ploščo, na katero slika z akrilnimi barvami. Poslužuje se tudi proiciranja na platno, kar je tesno povezano z njegovim eksperimentiranjem v fotografiji. Na slikarskem platnu tako nastane zanimiva razpršitev svetlobe in barv, ki jo je treba aplicirati s čopičem.
Osnovna značilnost Božičevih zgodnjih del je izrazita natančnost. Zanima ga vsak najmanjši detajl upodobljenega. Slika zaradi tega nastaja počasi, tudi po več mesecev. Največ uporablja šest osnovnih barv v sicer najintenzivnejših odtenkih. Natančna risba ter pretanjena odslikava sta Božičevi osnovni komponenti. Občasni poskusi v konstruktivizmu, kjer študira splošna razmerja sil in napetost likovne površine, pa dajejo slutiti, da ga omenjeni način slikanja več ne zadovoljuje. Božič ne odstopa od realnega dojemanja predmeta, želi biti jasen, razumljiv. Zato analizira lokalno barvo, vpliv svetlobnega vira. Ob tem prične odkrivati nove užitke nanašanja pastelnih tonov drugega ob drugega, s čimer ustvarja zanimive svetlobne snope, ki pričarajo občutek mehkobe ter spreminjajo razpoloženje. Kot bi svetloba izžarevala iz slike in ne vstopala vanjo. Vendar Božiča študij barvnih odnosov le redko zapelje. Vseskozi se enakovredno posveča iskanju lika in zgrabi slike, ob tem pa vztrajno teži k bolj sproščeni liniji ter zračnosti slike.
Božičeve odslikave trenutka življenja in stvari predstavljajo nekakšno sozvočje z domišljijo, vendar kljub vsemu posnemajo realni svet v značilnih oblikah in dogajanjih.
[19] Boris Yuri Božič je na Osnovni šoli Dušana Muniha poučeval leta 1997, 1999 in 2000.
