Brez zaslužene nagrade

Kako je bilo mogoče, da je šel jubilej celjskega časnika v tem letu povsem neopazno mimo, medtem ko so ostali slovenski lokalni časniki (npr. Prekmurske novice in Dolenjski list) podobne obletnice praznovali celo ob visokih odlikovanjih predsednika re­publike.
So to povzročile »znane nepravil­nosti in ekscesi v vodstvu celjske eno­te ČGP Delo«, kot se je govorilo po kuloarjih, ali pa je šlo za načrtno akci­jo »zdravih sil«, s katero so želeli pre­prečiti vse uspešnejši prodor »liberal­cev«, ki so poskušali nekoliko reformi­rati togo družbenopolitično shemo? Do jasnega odgovora ni nikoli prišlo.
Glav­ni in odgovorni urednik je bil v tem letu še vedno Berni Strmčnik, ki pa je prevzel tudi mesto direktorja eko­nomske enote ČGP Delo v Celju. Teh­nični urednik je bil do meseca ma­ja Jure Krašovec, nato pa Jože Ceg­nar. Leta 1970 je nakla­da znašala 16.500 izvodov, od tega je kar 3.000 izvodov odkupil kolek­tiv EMO Celje. Podobna naklada je bila tudi leto kasneje, ko so tedniku, ki je vsak teden romal od Obsotelja do Zgornje Savinjske, od Konjic, Ve­lenja pa do Laškega, le priznali pra­vico do praznovanja srebrnega jubi­leja, čeprav z enoletno zamudo.
Svojo 25. obletnico je kolektiv No­vega tednika praznoval z novim ured­niškim vodstvom. Sredi septembra je mesto glavnega in odgovornega ured­nika prevzel Jože Volfand, umrlega tehničnega urednika Jožeta Cegnarja pa je zamenjal Dra­go Medved. Ostalo uredništvo (re­dakcijski odbor) so sestavljali Milan Seničar, Jure Krašovec, Mi­lan Božič, Milenko Strašek, Berni Strmčnik, Zdenka Stopar in Tone Vrabl.